Zbor je mrtev, naj živi direktor

Petindvajseta seja študentskega zbora ŠOU v Ljubljani je poslanske glave okupirala predvsem s spremembami ustroja organizacije. Poslanci so najprej spremenili dnevni red ter s tem predvidene štiri točke, namenjene prvemu branju sprememb temeljnih aktov, združil v eno samo točko in posledično zmanjšali čas razpravljanja. Sledila je seznanitev z novim vodstvom krovne Študentske organizacije Slovenije. Potem ko je na prejšnji seji zbora blestel kandidat za predsednika ŠOS Klemen Balanč, ki je opozicijsko skupino Iskra večkrat označil za fašistično, smo na tej seji spremljali mnogo bolj umirjeno predstavitev kandidata za mesto generalnega sekretarja ŠOS, sicer kariernega študentskega funkcionarja, Roka Primožiča. Prisluhnimo delu njegove predstavitve.

Izjava

Kot eno svojih prioritet Primožič omenja spremembo financiranja ŠOS.

Izjava

Kratki predstavitvi so sledila vprašanja. Poslanec Iskre Aljaž Zupančič je želel, da kandidat podrobneje predstavi omenjene nove vire financiranja, opozoril pa je tudi na neskladje med bojem za javno šolstvo in komercializacijo študentske organizacije. Primožič je “obljubil, da bo previden” in se afirmiral kot liberalec krvavečega srca.

Izjava

Čas je, da zagrizemo v kislo jabolko, torej spremembe ustroja Študentske organizacije Univerze v Ljubljani. Prolog za prvo branje sprememb napravi Rok Likovič, predsednik ŠOUL.

Izjava

Koordinacijska skupina, o kateri govori Likovič, ni ista kot Delovno telo za pripravo aktov, ki je bilo v ŠOU zadolženo za pripravo tovrstnih sprememb. Skupina je bila ustanovljena ad hoc za dotičen projekt, najverjetneje zato ker je v drugem - torej delovnem telesu za pripravo aktov - sedel opozicijski poslanec študentske Iskre Jure Novak. Koordinacijska skupina interne opozicije ni trpela.

Po kratki izjavi je Likovič besedo predal “gospodu odvetniku” Juretu Medaku. Slednji je predstavil le konkretne spremembe, brez kakršnekoli kontekstualizacije ali pojasnila. ŠOU v Ljubljani je tako poleg glasovalnega dobil še bralni aparat. Prisluhnimo odseku te “lucidne” prezentacije.

Izjava

Posvetimo se raje spremembam. Poslanci so se prvič seznanili s predlogom sprememb statuta, finančnega pravilnika, poslovnika študentskega zbora in pravilnika o volitvah. Predlogi gredo predvsem v smer koncentracije politične moči v rokah direktorja ŠOUL. Tako se na primer predvideva dvotretjinska večina za njegovo imenovanje in razrešitev. Direktor bi po novem “odločal o vseh pogodbah v zvezi s strokovnimi službami, upravljanjem z nepremičninami, računovodskimi in pravnimi storitvami ter o pogodbah v zvezi s subvencionirano prehrano.” V primeru potrditve sprememb bi o razpolaganju z nepremičninami v pravnem prometu študentski zbor odločal le še na predlog direktorja. Suverenosti pa bi se študentski zbor odpovedal tudi v primeru pogodb, ki spadajo v pristojnost direktorja kot poslovodnega organa. Kakšni so primeri teh pogodb, kljub eksplicitnemu vprašanju poslancev iz vrst Iskre, nismo izvedeli. Konkretnih pojasnil glede povečanja pristojnosti od predlagateljev, torej predsedstva ŠOU, ni bilo slišati. Je pa zato, z vulgarizacijo teorije države in prava, spremembe poskušal razložiti odvetnik Jure Medak.

Izjava

Poleg akumulacije pristojnosti pri direktorju tipa “the buck stops here” predvidevajo statutarne spremembe manj pravne odgovornosti in transparentnosti. V uvodnih določbah je tako spet zapisano, da je ŠOU v Ljubljani oseba zasebnega prava, iz obstoječega statuta se črta stavek, da se pri dostopu do informacij smiselno uporablja Zakon o dostopu do informacij javnega značaja. ŠOU v Ljubljani oziroma njegovi predstavniki namreč vztrajno trdijo, da niso zavezanci za dostop do informacij javnega značaja, četudi je v registru zavezancev do informacij krovna organizacija ŠOS.

Za konec še nekaj besed o financah. Finančni pravilnik bi se po novem potrjeval z dvotretjinsko večino, spremembe slednjega pa predvidevajo fiksne odstotke za financiranje posameznih sektorjev Študentske organizacije UL. Radiu Študent bi po novem pripadali 4 % prihodkov iz naslova koncesijske dajatve in prihodkov od Zakona o uravnoteženju javnih financ, kar znese približno 160.000 evrov. Za primerjavo, študentski kampus bi prejel kar 9,8 % prihodkov iz istega naslova. Vse to je postalo tragikomično, ko je ministrstvo za infrastrukturo konec tedna razkrilo, da bo del železnice Tivolski lok peljal naravnost čez 1,8 milijona evrov vreden projekt - gradnja pa naj bi se začela že prihodnje leto, torej še preden bo kampus dokončan.

Študentski poslanci se torej z novimi temeljnimi akti odpovedujejo precejšnjemu delu lastne moči in jo iz neznanih razlogov dajejo direktorju organizacije, poleg tega pa bodo še otežili dostop do kakršnihkoli informacij o svojem delovanju. Ker po novem očitno ne bodo več odločali niti o porazdelitvi sredstev, res ne vidimo razloga, zakaj ob spremembah niso sprejeli še sklepa o samoukinitvi.

O glasovalno-bralnih aparatih vas je obveščala ekipa ŠOUVIZORja.