5 minut za boljše bivanje

5 minut za boljše bivanje

Oddaja

V prejšnji oddaji Pet minut za boljši ŠOU ste lahko slišali mnenja študentov glede štipendij, bivanja, prehrane in prevozov. Danes se nameravamo bolj podrobno osredotočiti na problem bivanja. Študentska stanovanjska politika deluje na področju celotne države, obsega pa tako javne kot zasebne namestitvene kapacitete.

Študentsko bivanje je v Ljubljani, v primerjavi z ostalo Slovenijo, razmeroma urejeno. Navkljub temu je vseeno mogoče občutiti pomanjkanje prostih mest. V Ljubljani trenutno deluje 28 študentskih domov, možno pa je bivati tudi pri zasebnih ponudnikih namestitev, ki so dodatno subvencionirani z javnim denarjem. Veliko študentov se odloči, da tu ne bodo bivali, in se v času svojega študija na predavanja in ostale obveznosti vozi kar z javnim prevozom ali avtomobilom.

V vseh študentskih domovih v Ljubljani imajo na razpolago 7428 ležišč. Letos so razpisali 2608 prostih mest za sprejem v dom. Igorja Brleka, predstavnika za odnose z javnostjo Študentskih domov Ljubljana, smo vprašali, ali je prostih ležišč dovolj.

IZJAVA

Zanimanje za bivanje v študentskih domovih upada. Letos se je na razpis prijavilo deset odstotkov manj študentov kot leto poprej. Brlek nam je razložil, zakaj do tega prihaja.

IZJAVA

Eden izmed vidnih problemov je zagotovo stanje stavb, v katerih bivajo študentje. Kvaliteta in starost opreme ter prostorov od študentskega doma do študentskega doma močno nihata. Skladno s tem se razlikujejo tudi cene najemnin. Zanimalo nas je, zakaj pride do takih odstopanj in kaj to pomeni za študente.

IZJAVA

Tudi naš drugi sogovornik Luka Špoljar, predsednik Odbora za socialna in zdravstvena vprašanja Študentske organizacije Slovenije, ne vidi rešitve za problem različnih stopenj udobja, ki ga ponujajo študentski domovi.

IZJAVA

Akademski kolegij je tisti študentski dom v Ljubljani, ki je v najslabšem stanju. Vendar ima dom po drugi strani zanimivo zgodovino, ki vzdrževanje postavlja v paradoksalno situacijo. Zakaj ni prišlo do prenove, smo vprašali Igorja Brleka.

IZJAVA

Če bomo za prenovo tega študentskega doma zaradi birokratskih zapletov morali še malo počakati, bi lahko k obnovi in gradnji ostalih študentskih domov pripomogel denar iz namenskih koncesijskih dajatev, ki jih ministrstvo razpisuje v ta namen. Po podatkih ministrstva so študentski domovi po celi Sloveniji v te namene porabili že nekaj več kot petnajst milijonov evrov. Letos bo nekaj tega denarja šlo za obnovo objekta Sončna pot 20 ter rekonstrukcijo Dijaškega in študentskega doma v Kopru. Študentski domovi Ljubljana po besedah Igorja Brleka letos tega denarja niso dobili.

IZJAVA

Da bi poiskali tudi bolj očem skrite probleme, smo se odpravili na teren. V ta namen smo tudi zbrali mnenja študentov po fakultetah v Ljubljani, tokrat smo jih spraševali o študentskih domovih. Študentje so z življenjem v študentskih domovih precej zadovoljni. Navkljub temu pa so izrazili kritike glede urejenosti nekaterih področij.

IZJAVA

Kot ste lahko slišali, študentje niso zadovoljni z delom čistilk in hišnikov. O tem smo se pogovarjali tudi z Igorjem Brlekom iz ŠDL-ja. Rešitev, ki jo je ponudil, je pritožba študentov.

IZJAVA

Drugi skriti problem je dežuranje in varovanje študentskih domov. O tem smo v preteklosti že poročali. Študentje se pritožujejo predvsem nad tem, da v domove uvajajo vedno več profesionalnih varnostnikov. Ti se jim zdijo nepotrebni, saj so dražji, kot če študentje dežurajo sami. Uvedli naj bi tudi nove kartice, s katerimi bi se študentje prijavljali ob vstopu v dom in druge skupne prostore študentskih domov. Igor Brlek nam na kratko pove, kako poteka varovanje v študentskih domovih.

IZJAVA

O stanju študentskih domov v Sloveniji in o bivanju pri zasebnikih smo se pogovarjali tudi s Študentsko organizacijo Slovenije. Luka Špoljar, predsednik Odbora za socialna in zdravstvena vprašanja, je med problemi študentskih domov izpostavil infrastrukturna vprašanja in pomanjkanje prostih mest, predvsem na Primorskem. Problematičen je lahko tudi neenak pravni status raznih študentskih domov po Sloveniji. Meni tudi, da je premalo poudarka na prilagoditvah bivanjskih kapacitet za invalide in ostale skupine s posebnimi potrebami.

V kolikor študentje ne želijo bivati v študentskem domu ali zaradi pomanjkanja prostora niso dobili svoje postelje, lahko bivajo pri zasebnikih s subvencijo ali tudi brez nje. Ta ne tako ugodna vrsta bivanja je problematična predvsem zato, ker v praksi na prostem trgu nepremičnin enostavno ni mehanizma, ki bi preverjal primernost ponujenih namestitev. Stanovanja, v katerih študent ne more zaprositi za subvencijo, so povsem prepuščena standardom nepremičninskega trga. Nekoliko več sreče imajo tisti, ki pridobijo stanovanja, vključena v politiko državnega subvencioniranja najemnin. Primernost teh stanovanj, vsaj v manjšem obsegu, preverjajo študentski domovi. Več o tem pove Špoljar.

IZJAVA

Da ne bi prišlo do težav pri bivanju pri ostalih zasebnih ponudnikih, ŠOS opozarja, da je nujno, da študent z najemodajalcem sklene najemno pogodbo. V njej mora biti jasno popisan inventar, opredeljene pravice in dolžnosti, določen odpovedni rok ter varščina.

Za razliko od trga nepremičnin, kjer vladajo tržna pravila, bi področje javnih namestitev zahtevalo celovito sistemsko ureditev. ŠOS si prizadeva, da bi področje javnih študentskih domov in subvencij urejal tudi poseben zakon. Kaj so glavne točke tega zakona, nam je povedal Luka Špoljar.

IZJAVA

Špoljar nam v nadaljevanju pojasni, kaj se trenutno dogaja z zakonom.

IZJAVA

 

Nemogoče je pričakovati, da bo zakon v celoti lahko uredil problematiko študentskih namestitvenih kapacitet. Sistemska rešitev študentske problematike bo predvsem normalizirala razmere na nekaterih področjih bivanja. Hkrati je potrebno opozoriti, da tudi nov zakon sam po sebi ne bo prinesel študentske postelje vsakemu prosilcu. Nekaterim tako ne preostane nič drugega, kot da nekaj študijskih let preživijo bodisi doma bodisi v dražjih in praviloma slabših stanovanjih.

 Študentske izjave je nabirala vajenka Nina, vse ostalo je naredila vajenka Amadeja.

Aktualno-politične oznake: 
Institucije: 

facebook twitter rss

Prikaži Komentarje

Komentiraj

Plain text

  • No HTML tags allowed.
  • Spletni in e-mail naslovi bodo samodejno pretvorjeni v povezavo.
  • Samodejen prelom odstavkov in vrstic.

Z objavo komentarja potrjujete, da se strinjate s pravili komentiranja.