Povzetek 11. redne seje ŠZ ŠOU v Ljubljani

V četrtek, 24. marca, smo tako v živo kot prek živega prenosa Radia Študent lahko spremljali 11. redno sejo študentskega zbora Študentske organizacije Univerze v Ljubljani, ki se je odvila v prostorih Študentskega kampusa. Na dnevnem redu so bila dvomesečna poročila predsedstva ŠOU, predstavitve delovanja ŠOVZ in razprava o predlogu spremembe akta o ustanovitvi Zavoda Radio Študent.

Na začetku je predsednik Klemen Petek poročal o delovanju predsedstva v zadnjih dveh mesecih, potem pa so sledile predstavitve vodij resorjev.

V prvem krogu razprave je neodvisni poslanec Bor Ravbar izpostavil, da je Resor za obštudijske dejavnosti pri organizaciji nekaterih izletov sodeloval s podjetjem G3 Spirits. Gre za podjetje, od katerega študentska skupina Povezani redno kupuje alkoholne pijače za svoje dogodke, nekateri nekdanji funkcionarji Povezanih pa so se v G3 Spirits tudi zaposlili po zaključku študija.

Luka Kopinšek, vodja Resorja za obštudijske dejavnosti in član Povezanih, je pojasnil, na kakšen način je podjetje podprlo pretekle dogodke resorja.

Izjava

Veronika Tržan iz poslanskega kluba Zagon je opozorila, da je isti dogodek »Vseštudentsko smučanje s ŠOU« več študentskih skupin promoviralo kot lasten dogodek. Študentska skupina FUL Povezani je na smučarsko avanturo na primer vabila z dogodkom »Smučanje s FUL Povezanimi«, čeprav se je dogodek financiral izključno iz sredstev Kopinškovega resorja, ki so namenjena organizaciji dogodkov za vse študente. Tržan je zanimalo, zakaj se v organizacijo dogodkov ni vključilo vseh poslanskih skupin, pač pa zgolj Povezane študentske organizacije. Kopinšek je pojasnil, da je izbira sodelujočih pri projektih njegova stvar, pri čemer gleda predvsem na to, kateri ŠOVZ-ji so dobri na promocijskem področju.

Veronika Bračič, poslanka Zagona, je Rasima Čehića, vodjo Resorja za ŠOVZ, vprašala, koliko denarja so ŠOVZ-ji namenili sejninam in honorarjem. Glede na poročila za lansko leto naj bi pri nekaterih fakultetnih študentskih organizacijah stroški s sejninami in honorarji namreč znašali veliko več kot zneski, namenjeni vsebinskim projektom. Čehić je odgovoril, da ŠOVZ-ji ne kradejo študentskega denarja in da so maksimalni honorarji na projekt dvesto evrov bruto, res pa je, da so lahko izplačani dvakrat ali trikrat.

V drugem krogu razprave je prvi prevzel besedo Bor Ravbar, ki je naslovil Resor za mednarodno sodelovanje. Izpostavil je tri dogodke, ki so bili povezani izključno z alkoholom. Šlo je za dogodke mešanja koktajlov preko Zooma, obisk Pivovarne Union in degustacijo vin. Zanimalo ga je, čemu takšna osredotočenost na alkohol. Tilen Vodeb Žmavc, vodja Resorja za mednarodno sodelovanje in član Povezanih, odgovarja:

Izjava

Bor Ravbar je na Petka naslovil še vprašanje, zakaj je predsedstvo decembra lansko leto za prenovo nepremičnin ŠOU v Ljubljani na Vojkovi 63 odobrilo 36.000 evrov. Petek pojasni koncept dobrega gospodarja.

Izjava

V naslednji točki, ki jo je predlagala poslanska skupina Zagon, je sledila predstavitev delovanja posameznih ŠOVZ. Njihove vodje naj bi predstavile finančna in vsebinska poročila za obdobje 2021 ter finančne in vsebinske načrte za obdobje 2022. Zagon je vodje ŠOVZ-jev pozval, naj bo v ospredju predstavitve predvsem način porabe sredstev. Poslanci študentskega kluba Povezani so se množično odzvali na povabilo in ob Power Point predstavitvah izčrpno poročali o vsebini njihovih dogodkov. Izvedeli smo celo, kdo je zmagoval na šahovskih turnirjih. Med podrobnimi predstavitvami, ki so trajale od pet do deset minut za vsak posamezen ŠOVZ Povezanih, so poslanci skupine Modro za študente zapuščali sejo. Isti večer sta namreč študentski organizaciji pravne in medicinske fakultete organizirali Balkan Party.

Zadnja točka, ki naj bi se nanašala na spremembe akta o ustanovitvi Zavoda Radio Študent, se je zaradi odhoda večjega števila poslancev med tretjo točko dnevnega reda zaradi nesklepčnosti prestavila na naslednjo sejo zbora. Posledično ni prišlo do obravnave spremembe akta o zavodu Radio Študent, ki želi ohraniti status organizacije v javnem interesu. Brez tega statusa zavod izgubi možnost pridobivanja sredstev prek številnih razpisov, sredstva pa so za obstoj radia nujna.

O razporeditvi točk dnevnega reda, torej o umestitvi obravnave Akta o ustanovitvi Radia Študent na konec, je odločal predsednik študentskega zbora Rok Dolenc, ki je član skupine Modro za študente. Dolenc je sicer med predstavitvami ŠOVZ-jev predlagal proceduralni sklep, s katerim bi se pred zaključkom predstavitev glasovalo o spremembi statuta Radia Študent, a ta zaradi nasprotovanja Povezanih, poslancev Zagona in enega nepovezanega poslanca ni bil sprejet.

Balkan party sta zamudili Eva in Urška.