15 pogojev za vstop v šolo

Pozdravljeni v tedenskih akademskih novičkah. Danes so v vrtce in šole ponovno vstopili nekateri otroci in mladostniki, ki bodo pod strogimi predpisi do konca letošnjega šolskega leta šolanje nadaljevali v živo. Ministrica za vzgojo, izobraževanje, znanost in šport Simona Kustec je učenke, učence, dijakinje in dijake označila za “zmagovalce znanja, zmagovalce tega in prihodnjega časa”. Nekateri še vedno ostajajo doma, kar tudi po besedah Kustec ni optimalen izid, pa vendar so pri odpiranju vzgojno-izobraževalnih ustanov normalnejše pogoje želeli v prvi vrsti zagotoviti najmlajšim, ki se sami doma ne znajo in ne zmorejo učiti, ter dijakinjam in dijakom zaključnih letnikov. V šolske klopi pa se po Evropi vračajo tudi nekateri učenci in učenke v Avstriji, Belgiji, Grčiji ter na Danskem in Portugalskem, medtem ko se otroci na Irskem, v Španiji in Italiji v šolo ne bodo vrnili pred septembrom. 

Z odpiranjem šol se je pojavilo tudi vprašanje o prehajanju mej. Na Goriškem namreč precej družin živi na italijanski strani meje, otroci pa se šolajo v Sloveniji. Mestna občina Nova Gorica je v petek sporočila, da je od italijanskih oblasti prejela odobritev za prehajanje meje brez obvezne karantene za otroke, ki pa bodo morali predložiti potrdilo o vpisu oziroma obiskovanju šole ali vrtca ter potrdilo italijanskih pristojnih oblasti. 

Z odpiranjem vrtcev in šol pa se lahko pokažejo posledice dvomesečnega življenja v karanteni, opozarja Zbornica kliničnih psihologov Slovenije. Poudarjajo, da lahko nova šolska rutina, pa tudi že sama vrnitev v šolo nekaterim otrokom povzročita stisko, ki se lahko kaže v pomanjkanju koncentracije, tesnobi ali agresivnih izbruhih. Zato svetujejo, naj bodo tako učiteljice kot starši pozorni na morebitne težave in otrokom omogočijo, da se izrazijo in pogovorijo o svojih mislih in občutkih. 

Odpirajo se tudi fakultete, a tudi te zgolj za nekatere študentke in študente. Kot je zapisano na spletni strani Univerze v Ljubljani, bo izvajanje študijskih programov oziroma predmetov, pri katerih je to možno, do konca študijskega leta potekalo preko spleta, vse oblike pedagoškega dela, ki jih ni mogoče izvajati na ta način, pa se lahko pod ustreznimi pogoji, kot sta fizična distanca ter ustrezno in redno razkuževanje, izvedejo na fakultetah. Tudi izpiti se bodo načeloma še vedno izvajali preko spleta razen v primerih, ko zaradi narave izpita to ne bo mogoče. Možnost, da se bodo določena predavanja, vaje in seminarji tudi jeseni izvajali na daljavo, pa ostaja in je odvisna od epidemioloških razmer.

Enako velja za Univerzo v Mariboru in Univerzo na Primorskem - študentke in študenti imajo ponovno dovoljenje za vstop v stavbe univerze, vendar samo za nujne aktivnosti, ki jih ni možno izvesti na daljavo. Za študente in študentke, ki se morajo vrniti v kraj izobraževanja, se odpirajo tudi študentski domovi, prav tako so se v dijaške domove lahko vrnili dijaki in dijakinje zaključnih letnikov.

Spremenjen potek izobraževanja pa so doživeli tudi študentke in študenti na izmenjavi Erasmus+. Nekateri so se vrnili domov, drugi so ostali v tujini, vsi pa izobraževanje načeloma nadaljujejo na daljavo. Kot navaja STA, je skoraj 40 odstotkov vključenih v program izmenjave naletelo na vsaj eno večjo težavo; nekateri se na primer niso mogli vrniti v domovino ali pa so imeli težave z namestitvijo. 

Evropska komisija je od začetka krize naredila že veliko, da bi izboljšala položaj mladih na izmenjavi, a do danes še vedno ni znano, ali bodo študentke in študenti dobili povrnjene tudi vse dodatne stroške, ki so jih imeli zaradi epidemije. Je pa komisija visokošolskim ustanovam svetovala, naj se prilagodijo trenutnim razmeram, da bodo mladi lahko nadaljevali študij in dosegli predvidene cilje. Za urejanje položaja morajo študentke in študenti stopiti v stik s svojo visokošolsko ustanovo oziroma univerzo. 

 Nestrinjanja glede vračanja otrok v šolo pa se - tako kot v Sloveniji - porajajo tudi drugod, na primer v Angliji. V šolske institucije naj bi se mladi po besedah šolskega ministra Gavin Williamson vrnili prvega junija, sindikati in zdravstvena stroka pa temu nasprotujejo. Williamson je sicer objasnil, da se bodo učiteljice in učitelji testirali za koronavirus, test pa bodo omogočili tudi otrokom in družinam, ki bi ali bodo razvili simptome. Več otrok bo v šolo lahko vstopilo, ko bo število okuženih padlo na obvladljiv nivo, ko bo omogočeno oziroma opravljeno zadostno število testiranj in ko bo država prepričana, da se je za zdaj izognila drugemu valu okužb. 

Povsod po svetu sicer opozarjajo, da izobraževanje na daljavo še povečuje razlike med učenci, dijakinjami in študenti. V 186 državah je doma obtičalo skupno 1,3 milijarde otrok in mladih. Praktično vse države je potreba po tehnologizaciji oziroma digitalizaciji pouka presenetila. Nekatere so spremembo medija obvladale bolje, saj so otroci dela preko spleta v nekem obsegu že vajeni, medtem ko nekateri nimajo ne dostopa do interneta ne primerne tehnološke opreme. Kakšne posledice spremenjen način dela, ki se bo verjetno še ponovil, prinaša za najranljivejše, se bo pokazalo v prihajajočih mesecih, celo letih.

Študentski obvestilnik

Univerza v Ljubljani je na svoji spletni strani objavila koledar dogodkov za tekoči teden. Danes se je začel sejem akademske knjige Liber.ac, ki se bo letos odvil v virtualnem okolju. Knjige bo mogoče kupiti v tako imenovanem spletnem vrtu. 

Na spletni strani Univerze v Ljubljani je objavljen tudi razpis za vpis v magistrske študijske programe. Več informacij lahko izbrskate na spletni strani Univerze. 

V četrtek, 21. maja, bo od 11. do 13. ure v obliki webinarja potekala okrogla miza z naslovom Izobraževanje na daljavo - izkušnje za prihodnost?. Več informacij najdete na spletni strani Pedagoškega inštituta.

Nazaj v šolo bi šla Hana.