Akademskih 15 in še malo

Akademskih 15 in še malo

Oddaja

Spustimo se v mariborsko predvolilno vročico. Ne, ne v predvolilno vročico parlamentarnih volitev. V Mariboru se dogaja še eno predvolilno navdušenje. Kandidati za novega rektorja Univerze v Mariboru so se včeraj soočili na razpravi o etiki v visokem šolstvu. Ti kandidati so štirje: Žan Jan Oplotnik, Jernej Turk, Niko Samec in Zdravko Kačič. O enem izmed njih bodo lahko letos prvič odločali tudi vsi študentje in nepedagoški delavci Univerze v Mariboru, kar bo vse skupaj naneslo približno 17.000 volilnih upravičencev.

V prejšnjem rektorskem mandatu, mandatu Igorja Tičarja, se je dopustilo veliko nepravilnosti. Najbolj se je poročalo o razkritjih spolnega nadlegovanja in mobinga s strani rektorjevega glavnega tajnika Teodorja Lorenčiča. Prav zaradi teh, pa tudi za osvežitev spomina glede drugih nepravilnosti preteklega mandata, je bila včeraj, 8. maja,  organizirana razprava o etiki v visokem šolstvu. Več nam pove Marija Javornik Krečič, predsednica visokošolskega sindikata v Mariboru.

Izjava

Vsi kandidati imajo v svojih programih poudarjene skoraj iste argumente glede etike. Glede nje pravijo, da štejejo le dejanja. Te argumente pa so prišli na razpravo predstavit zgolj trije kandidati, medtem ko se je Žan Jan Oplotnik tik pred pričetkom razprave opravičil zaradi nenadne bolezni. Oplotnikova odsotnost je morda povezana tudi z afero Logožar iz leta 2008, ko je bil Oplotnik še podpredsenik uprave Darsa. Takrat je Klavdij Logožar “prekopiral” diplomsko nalogo svoje študentke in jo vključil v študijo, ki jo je naročil Dars, ter zanjo pobasal 24.000 evrov honorarja. Kaj pa o etiki na mariborski univerzi pravi Marija Javornik Krečič?

Izjava

Na srednje šole se je za naslednje šolsko leto prijavilo okoli 18.000 kandidatk in kandidatov. Zanimivi so podatki, ki se tičejo programov srednjega strokovnega in poklicnega izobraževanja ter programov splošne gimnazije. V programe srednjega strokovnega izobraževanja se je vpisalo 41 odstotkov - lani 42 odstotkov. Pri programih srednjega poklicnega izobraževanja se ta odstotek od lani ni bistveno spremenil in znaša 20 odstotkov. V gimnazijske programe pa se je prijavilo za odstotek več kandidatov kot lani - 36 odstotkov.

Za bodoče dijake bo v šolskem letu 2018/19 na voljo tudi približno 600 učnih vajeniških mest po raznih slovenskih podjetjih. V vajeniški sistem naj bi bilo vključenih 14 šol. Delodajalci in srednje šole si od razširjenega programa vajeništva obetajo krpanje deficitarnih poklicev. Ali bodo ta vajeništva tudi ustrezno plačana, bomo še videli. So pa zato bila nekatera vprašanja o vajeništvih na terciarni ravni naslovljena na današnjemu posvetu v okviru priprave dokumenta “Strategija razvoja višjega strokovnega šolstva 2018-2026”. Na njem so naslavljali problematike upravljanja višjih strokovnih šol, praktičnega usmerjanja med študijem, pravic študentov, vpisnega postopka, priznanja znanja in zaposlovanja.

Študentje visokih strokovnih šol kot pereči problem omenjajo predvsem neusklajenost glede obstoja in višine plačil za praktično usposabljanje pri delodajalcih. Plačilo je pogosto res zapisano v kolektivni pogodbi, a delodajalci te dogovore ponekod ignorirajo. Poudarimo lahko, da dobiva denarno nagrado za opravljeno prakso le okrog 65 odstotkov vajencev. Kot pomembno temo pa študentje izpostavljajo tudi neusklajenost med ponudbo modulov in možnostjo za izpolnjevanje zahtev tega modula v izbranem podjetju. Študentje poudarijo, da se prepogosto dogaja, da podjetja ne omogočajo izpolnjevanja zahtev visokošolskega modula v celoti. Vodje šolskih centrov pa razkrivajo, da obstaja velika razlika v odnosu slovenskih delodajalcev in delodajalcev iz tujine. Delodajalci iz tujine ponujajo slovenskim študentom vajencem za prakso v svojih podjetjih plačo v višini do 2000 evrov mesečno.

Zanimivo, pa zelo povedno je bilo soočenje mnenj Alicie Leonore Šavli iz Skupnosti Višjih strokovnih šol, Jake Trilarja, predsednika Študentske organizacije Slovenije, in Nataše Hafner Volčič, z Ministrstva za izobraževanje, znanost in šport. Ob polemiki glede plačila za 800 ur dela, ki ga vajenci opravijo med trimesečno prakso, je Šavli zavzela pozicijo, češ da naj vajencem zadošča že kakovostna praksa. Za to pa so po njenem mnenju odgovorni kar vajenci sami.

Izjava

Najmanj goreče je Alicii Šavli nasprotoval Jaka Trilar:

Izjava

Precej izrazito in utemeljeno je Alicii Šavli nasprotovala vsaj predstavnica ministrstva za izobraževanje - Nataša Hafner.

Izjava

Glede na potek okrogle mize in vztrajanje neurejenih področij lahko sklepamo, da bomo priča še kakšni okrogli mizi.

V mesecu aprilu so se imeli slovenski študentje priložnost razdajati študentski krvodajalski akciji “Častim pol litra”. Po univerzitetnih središčih in več kot 15-ih drugih krajih po Sloveniji se je akciji pridružilo več kot 900 študentov. Te okvirne številke so sporočili iz Študentske organizacije Slovenije v četrtek, 3. maja, ko se je krvodajalska akcija zaključila.

Organiziranje in vključevanje beguncev s kriznih žarišč postaja vse bolj izpostavljen problem v vertikali slovenskega izobraževanja. Projekt “Scholars at Risk Network” se ukvarja ravno s tem vprašanjem, na ravni univerzitetnega vključevanja akademikov s kriznih žarišč. Nekaj ključnih pomislekov in problematik izpostavi Andreja Vezovnik s Katedre za medijske in komunikacijske študije na Fakulteti za družbene vede.

Izjava
Naslavljanje teh problematik bo junija na Fakulteti za družbene vede v Ljubljani. Razpravo z naslovom “Dangerous Questions: Why Academic Freedom Matters” nam predstavi Andreja Vezovnik:

Izjava

Sporočajo še, da bo dogodek brezplačen, prosijo pa, da se nanj prijavite do 21. maja 2018. Dostop do povezave za prijavo je v opisu dogodka “Dangerous Questions: Why Academic Freedom Matters” na Facebooku.

Nedavno ste lahko v oddaji Pod katedrom poslušali o problematiki zasebnega založništva v znanstveni literaturi. Spletna platforma SPARC, ki zajema koalicijo akademskih delavcev, od lani objavlja podatke o univerzitetnih institucijah in knjižnicah, ki so odstopile od tako imenovanih “velikih pogodb” z različnimi velikimi mednarodnimi založbami. Teh naj bi bilo v zadnjih letih vse več. Razlog za prekinitev pogodb z velikimi založniki naj bi bil, da se financiranje univerz in knjižnic ne povečuje tako hitro, kot se višajo cene  naročil na publikacije, ki jih izdajajo velike mednarodne založbe. Obenem se te založbe poslužujejo raznih pogajalskih strategij, s katerimi ponujajo paketne ponudbe. Te pa ponavadi vključujejo tudi nabavo publikacij, ki nimajo nikakršne vsebine, povezane s področjem, na katerem deluje knjižnica ali univerzitetna institucija.

 

Študentski obvestilnik

Današnji dogodki:

Razprava “Zgodovinski pomen jugoslovanskega samoupravljanja”, ob 17:00 v Trubarjevi hiši literature.

Filmski večer: The human scale, ob 18:00 na fakulteti za arhitekturo v Ljubljani.

2. filmski večer ISHA Maribor: All Quiet on the Western Front, ob 18:30 na Filozofski fakulteti v Mariboru.

Filmski večer “Brez povratka” v sklopu zaključne konference “Spoštuj besede”, ob 19:00 v Muzeju sodobne umetnosti Metelkova.

facebook twitter rss

 

Vam je bilo všeč, kar ste prebrali? Če bi radi spodbudili in podprli še več takih vsebin, potem kliknite na

 

Prikaži Komentarje

Komentiraj

Plain text

  • No HTML tags allowed.
  • Spletni in e-mail naslovi bodo samodejno pretvorjeni v povezavo.
  • Samodejen prelom odstavkov in vrstic.

Z objavo komentarja potrjujete, da se strinjate s pravili komentiranja.

randomness