AKADEMSKO MAŠČEVANJE

Teodor Lorenčič, nekdanji glavni tajnik mariborske univerze in sedanji vodja oddelka za odnose z javnostmi ter pomočnik glavne tajnice, je pretekli teden prejel izredno odpoved delovnega razmerja. Razlog za odpoved tiči v objavah podjemne pogodbe, sklepu o pedagoški razbremenitvi in predlogu za zmanjšanje neposredne pedagoške obremenitve nekdanjega predsednika upravnega odbora univerze Bojana Škofa. Lorenčiču očitajo, da je naklepno ali iz malomarnosti huje kršil obveznosti iz delovnega razmerja z objavo dokumenta. Sumijo ga, da je s tem želel v predvolilnem času očrniti novega rektorja mariborske univerze Zdravka Kačiča. Prav Kačiča je namreč Lorenčič v mesecu maju ovadil zaradi domnevne zlorabe pooblastil. Kot kaže, mu Kačič ni ostal dolžan. Čeprav je bil postopek za izredno odpoved zaključen še pred primopredajo poslov prorektorja s pooblastili rektorja Žana Jana Oplotnika novemu rektorju Kačiču, Oplotnik odpovedi ni podpisal, jo je pa zato, verjetno z veseljem, podpisal novi rektor. Lorenčič celotno zadevo dojema kot nekakšen akt maščevanja. Za časnik Večer je dejal, citiramo: “Tisti, ki je naredil kaznivo dejanje, odpušča tistega, ki je kaznivo dejanje prijavil.” Konec citata. Brani se, da je storil zgolj to, kar se od javnega uslužbenca v tovrstnih situacijah pričakuje in da ni prekoračil svojih pooblastil. Lorenčič je tako že napovedal pritožbo.

V petek, 22. junija, so s podelitvijo spričeval osnovnošolci in dijaki še zadnjič v letošnjem šolskem letu sedli za šolske klopi, ki bodo od zdaj naprej samevale do 3. septembra, vse do pričetka novega šolskega leta. Letošnje šolsko leto je zaznamovalo kar nekaj sprememb. Ministrstvo za izobraževanje, znanost in šport je v tem letu prvič zagotovilo brezplačna učna gradiva za vse učence prvih razredov osnovne šole s hkratno obnovo vseh učbenikov iz učbeniških skladov. To leto je zaznamovala tudi poskusna uvedba Nacionalnega preverjanja znanja, krajše NPZ, v tretji razred. To pa je le prva stopnja v nameri uvajanja obveznega Nacionalnega preverjanja znanja v prvo triletje osnovne šole v naslednjih letih. Prav tako je na srednjih šolah prvič preskusno potekal sistem vajeništva. Tovrstni način izobraževanja, ki je povezano s prakso v podjetjih, je, sodeč po podatkih Gospodarske zbornice Slovenije, letos opravljalo 54 dijakov, ki so se praktično usposabljali v šestindvajsetih različnih podjetjih. Sistem vajeništva so vključili v štiri programe poklicnih srednjih šol: mizar, oblikovalec kovin-orodjar, kamnosek ter v gastronomske in hotelske storitve. Prihodnje šolsko leto pa želijo sistem vajeništva razširiti še na programe slikopleskar, strojni mehanik, papirničar in steklar.

Pretekli teden se je sestal Strokovni svet za splošno izobraževanje, ki se je med drugim seznanjal in razpravljal o kulturnem dokumentu pod naslovom Razširjeni program za osnovno šolo. Projekt predlaga uvedbo obveznega prvega tujega jezika za prvošolce ter obvezni drugi tuji jezik v sedmi razred. Prav tako pa zadeva tudi področje gibanja in zdravja. V projekt naj bi se vključilo 175 osnovnih šol po Sloveniji, ki morajo pred tem pridobiti soglasja staršev. Izmed teh bo 20 osnovnih šol program izvajalo v celoti, ostalih 155 pa ga bo izvajalo delno. V razpravi so člani sveta opozorili, da je dokument slabo napisan, saj naj bi v njem našli veliko ugank in nedoslednosti. Ker so o dokumentu imeli veliko kritičnih pripomb, so sprejeli sklep, da se te pošljejo zavodu za šolstvo v nadaljnjo obravnavo.

Nadaljujemo na ljubljanski univerzi, kjer je pristojni Senat včeraj na seji sprejel predlog spremembe 128. člena statuta, ki po novem pravi, da lahko študent, ki je pred izgubo statusa opravil vse študijske obveznosti razen zaključnega dela, brez plačil zaključi študij najpozneje v dveh letih od izgube statusa študenta. Do sedaj je namreč 128. člen statuta veleval, da mora študent po izgubi študentskega statusa storitve univerze poravnati sam glede na uradne stroškovne postavke cenika - vključno s pripravo in zagovorom zaključnega dela. Rok za posredovanje pripomb v amadmajski obliki je do 17. julija. O potrditvi predloga pa bodo odločali na naslednjih sejah.

Poglejmo še na tuje. Angleški nacionalni statistični urad, ONS, je lansko leto izvedel raziskavo o številu samomorov med njihovimi študenti. Ugotovitve kažejo, da je število samomorov v primerjavi s prejšnjim desetletjem rahlo naraslo. Poleg tega pa bode v oči podatek, da so med storilci samomorov večinoma moški. Raziskava je potekala 12 mesecev, končala pa se je julija prejšnje leto. V tem času je storilo samomor 95 študentov, kar je 4,7 odstotka na sto tisoč študentov. Analiza je bila objavljena ravno v času, ko se v Angliji povečujejo skrbi glede psihičnega zdravja študentov. Univerze namreč vse več poročajo o rekordnih številkah študentov, ki trpijo za katero od oblik psihičnih bolezni. Kot posledica tovrstnih raziskav pa vse bolj narašča obveščenost javnosti o utestnjujčih razmerah, v katerih se nahajajo študentje.

Na ulice pa so družno stopili poljski študentje, ki se upirajo novemu predlogu zakona poljske vlade, ki želi zmanjšati financiranje za izobraževanje ter zmanjšati raziskovalne možnosti regionalnim univerzam in s tem drastično poseči v avtonomijo univerze. Predlog zakona želi tudi zmanjšati pristojnosti senatov univerz, ki jih navadno sestavljajo študentje, profesorji in akademiki, ter povečati pristojnosti univerzitetnih svetov, sestavljenih iz posameznikov brez direktne povezave z univerzami. Nedavno je bila k predlogu zakona dodana še ena klavzula, ki pravi, da se lahko raziskovalke, ki so zaposlene na akademskih institucijah, upokojijo, ko dopolnijo 60. let, kar je pet let pred njihovimi moškimi kolegi. Študentje protestirajo že drugi zaporedni teden. Na univerzah po vsej državi so okupirali univerzitetne prostore, ki jih zdaj krasijo protestni plakati, po hodnikih pa odmevajo glasovi neodobravanja poljske vladne politike. Odkar je na oblast leta 2015 prišla desna nacionalna stranka z imenom Law and Justice, se je občutno povečal nadzor nad poljsko družbo. Kritiki zato potezo vlade ocenjujejo kot še eno v seriji povečanja avtoritarizma. 

ŠTUDENTSKI OBVESTILNIK 

V petek, 29. junija, vas od 18. pa do 20. ure vabijo v Trubarjevo hišo literature na branje poezije in proze iz knjig, ki sta izšli v zbirki Prišleki. Brala bosta Miklavž Komelj in Tomo Podstenšek.

Prav tako vas Trubarjeva hiša literature vabi na predstavitev festivala LitLink. Festival se že kar nekaj zaporednih let odvija v Puli, Reki in Zagrebu. Na njem pa se domačim založnikom in pisateljem predstavijo pisatelji in založniki z izbrane države. Tako imajo uredniki iz obeh držav možnost srečanja s potencialnimi prevodnimi avtorji. Festival bi se rad širil še naprej. Naslednja destinacija je Slovenija. V Trubarjevi hiši literature bodo zato v nedeljo, 1. julija, od 18. pa do 20. ure, pripravili uvodno branje v režiji treh prepoznavnih ameriških avtorjev, uveljavljenega hrvaškega pisca ter organizatorja festivala Roberta Perišiča, s katerim želijo navdušiti domačo publiko za festival.

Vodnikova domačija vas vabi na dvodnevni dogodek, ki ga organizira agencija Goga, s pričetkom danes ob 17. uri in koncem jutri ob 22. uri. V tem času si boste lahko oba dneva med sedemnajsto in dvaindvajseto uro po nizkih cenah priskrbeli katero od knjig založbe Goga. Vsak dan pa boste tudi priča zanimivim literarnim pogovorom, ki jih bodo vodili Svetlana Slapšak, Mirt Komel, Peter Svetin in Sebastijan Pregelj.

Poslušali ste tedenske novice iz sveta izobraževanja, ki jih je izbrskal Dejan.