Interventnih kriznih ekstra dolgih 15

Interventnih kriznih ekstra dolgih 15

Oddaja
6. 4. 2020 - 16.00

Novica, ki v medijih ni bila tako odmevna, a je vseeno zelo pomemben del vprašanja socialne države in financiranja šolstva, se nanaša na že dolgo odprto vprašanje državnega financiranja zasebnega šolstva. Teden dni nazaj je Maša Kociper iz Stranke Alenke Bratušek na Twitterju objavila neuradno izjavo o odločitvi Ustavnega sodišča proti enakemu financiranju programov javnih in zasebnih šol. Kot poroča Dnevnik, so se sodniki odločili za manj kot 100-odstotno financiranje zasebnih šol, kar vključuje tako financiranje obveznega kot tudi razširjenega programa zasebnih šol. 

V petek, 3. aprila, je Vlada Republike Slovenije sprejela prve ukrepe za blažitev kriznih razmer na področju izobraževanja, znanosti in športa. Gre za prvi del interventnega zakona, ki mu sledita še dva paketa. Na področju predšolske vzgoje je bilo sprejeto, da so starši otrok, ki so vključeni v javni ali zasebni vrtec, oproščeni plačila. Na ravni srednješolskega izobraževanja je bilo med drugim sprejeto priznanje obveznih izbirnih vsebin in interesnih dejavnosti, ki jih dijaki ne bodo uspeli opraviti, ter priznanje praktičnega usposabljanja v zaključnih letnikih. Dijaki in študenti, ki so morali zaradi kriznih razmer zapustiti dijaške in študentske domove, so prav tako oproščeni plačila oskrbnine in stanarine. Študenti višje- in visokošolskih ustanov imajo pravico do podaljšanega statusa študenta za naslednje leto. Rednim študentom, ki imajo prebivališče v Republiki Sloveniji, pa se do 30. aprila izplača krizni dodatek v višini 150-ih evrov.

O solidarnostnem dodatku, ki to ni
 / 3. 4. 2020

O izplačilu enkratnega kriznega dodatka smo pisali v zadnji oddaji Kaj pa univerza. Študentska organizacija Slovenije, krajše ŠOS, je tovrstni univerzalni izredni dodatek za študente označila kot neprimeren način razreševanja problemov, saj ukrep vključuje tudi tiste, ki sredstev morda ne potrebujejo, tiste z višjimi stroški pa enostavno spregleda. 30. marca je tako na vlado naslovila predlog amandmajev, ki pa je bil 2. aprila s strani vlade zavrnjen. 

A problem ostaja: številnih študentov solidarnostni dodatek ne bo rešil, še vedno morajo plačati najemnine in druge stroške. Po družbenih omrežjih so se tako že pojavile solidarnostne mreže, med katerim je tudi Facebook stran »Preživeti korono«, s katero sta povezani skupini »Ne morem plačati najemnine« in »Kaj rabiš, lahko pomagam?« Spletna stran Korona.fronta.org nudi analizo trenutnega stanja, predloge ukrepov in nasvete za vse, ki le težko plačajo najemnino ali pa je sploh ne morejo plačati. Na spletni strani tako najdete pismo, ki ga lahko kopirate in pošljete svojemu najemodajalcu. S podpisom na spletni strani Fronta.org se lahko pridružite tudi najemniški stavki, ki zahteva oprostitev najemnin in vseh prispevkov v času epidemije, konec deložacij in vzpostavitev varnih nastanitev. 

Na stanovanjsko stisko se je odzval tudi predsednik Študentske organizacije Univerze na Primorskem Jure Ciglar, ki je v videu, objavljenem na Facebook strani, pozval zasebne najemodajalce, naj študente oprostijo najemnine ali pa jim omogočijo odlog plačila. Barbara Rajgelj, profesorica na Fakulteti za družbene vede, opozarja, da najemne pogodbe pogosto dojemamo kot nadustavno kategorijo, v katero država ne sme posegati. A država je posegla v tržna razmerja kreditov z bankami, zakaj torej ne bi v času kriznih razmer spodkopala tudi nedotakljivosti najemnih razmerij? 

Tudi iniciativa »Kje bomo pa jutri spali?« je opozorila, da zaradi neurejenega stanovanjskega vprašanja v času epidemije nihče ne sme biti dodatno ogrožen. V ta namen so oblikovali peticijo, s katero od vlade in predsednikov lokalnih skupnosti med drugim zahtevajo, da prepovejo deložacije, samodejno podaljšajo vse najemne pogodbe, ki se v času epidemije iztečejo, cene najemnin pa definirajo kot neprofitne najemnine. Peticijo so že podpisale nekatere organizacije in društva, sami pa jo lahko podpišete na spletni strani Peticija.online ali obiščete Facebook skupino »Kje bomo pa jutri spali?«. 

Na sprejete ukrepe, ki se tičejo mladih in študentov, so se z nezadovoljstvom odzvali mnogi, tako posamezniki kot organizacije. Sindikat Mladi plus na primer opozarja, da je vlada popolnoma spregledala mlade in prekarne delavce. Poleg že prej omenjenih predlogov, ki jih vlada ni sprejela, sindikat predlaga, naj fakultete, univerze in vlada odpišejo dolgove vsem študentom, ki študirajo izredno, prav tako pa naj jim ne zaračunavajo stroškov izpitov, zagovorov in drugih obveznosti, ki prinašajo finančno breme.

Dijaška organizacija Slovenije, krajše DOS, je 31. marca na pristojno ministrstvo in druge organizacije naslovila odprto pismo s predlogi ukrepov glede izvajanja izobraževanja na daljavo in izvedbe letošnje mature. V anketi, ki jo je DOS širila med dijake, so ti opozorili na pomanjkanje razlage učne snovi in izrazili željo po izvajanju videokonferenc. Večkrat je bilo izraženo tudi vprašanje glede pridobivanja ocen in izvajanja mature. 

DOS je Ministrstvu za izobraževanje predlagala, naj uvede alternativne oblike ocenjevanja dijakov ter pouka ne podaljša v čas poletnih počitnic. DOS tudi predlaga, naj v maturitetnih polah poudarek ne bo na učni snovi, ki je po učnem načrtu predvidena za čas, ko dijaki izvajajo pouk na daljavo, prav tako pa poziva Državni izpitni center ali krajše RIC, naj omogoči brezplačni elektronski dostop do maturitetnih gradiv. 

Ministrica za izobraževanje Simona Kustec je dan po objavi odprtega pisma maturantom zagotovila, da bodo maturo izvedli, a ne v prvotnih rokih. Predviden začetek mature je tako prestavljen na 30. maj. Drugi konkretni datumi zaenkrat še niso znani. Odpovedana je le mednarodna matura, ki jo imajo v svojih učnih načrtih tri gimnazije. Od tega, kako in kdaj se bo izvedla matura, pa bodo odvisni tudi roki za vpis na višje- oziroma visokošolske študijske programe. 

Zavod za šolstvo je prejšnji teden skupaj z ministrstvom za izobraževanje pripravil priporočila za preverjanje in ocenjevanje znanja v osnovnih šolah. V dokumentu je ministrstvo osnovne šole pozvalo, naj v aprilu že preverjajo znanje učencev, a naj ga v tem mesecu še ne ocenjujejo. Šole bodo ocenjevanje izvajale na podlagi spremenjenega pravilnika o preverjanju in ocenjevanju znanja, ki ga bodo dobile v drugi polovici aprila. Prilagojeni bodo število ocen, način ocenjevanja in zaključevanje ocen, so sporočili z Zavoda za šolstvo. 

Tako strokovnjaki kot tudi ravnatelji, učitelji, starši in dijaki opozarjajo, da šolanje na daljavo ni enako kakovostno kot neposredna učiteljeva razlaga snovi v šolskih klopeh. Mladi forum SD, podmladek Socialnih demokratov, v odprtem pismu opozarja na pomanjkljivost in neusklajenost izobraževalnega procesa na daljavo. V prispevku, objavljenem v Mladini, sindikalist Branimir Štrukelj opozarja, da šolanje od doma zgolj poglablja razlike med učenci in dijaki. Najbolj so ogroženi tisti, ki prihajajo iz socialno šibkejših in velikih družin, pa tudi otroci priseljencev in otroci s posebnimi potrebami. 

Ker mnogi učenci in učenke nimajo računalniške opreme in dostopa do interneta, ki sta nujno potrebna za učenje od doma, so organizirali številne dobrodelne in donatorske akcije. Na družbenem omrežju Facebook se je pojavila skupina z imenom »Kaj rabiš? Lahko pomagam?«, ki nudi pomoč in donacije računalniške opreme tistim učencem, ki jo potrebujejo. Tudi Pošta Slovenije je v sredo v sklopu dobrodelnega projekta na sedežu Zavoda za šolstvo prevzela pakete s 172-imi tabličnimi računalniki in 482-imi modemi. Te so razdelili učencem iz socialno ogroženih okolij ter jim tako omogočili izobraževanje.

Zaradi ogromne količine domačih novic s področja izobraževanja bomo tokrat preskočili novice iz tujine.

 

ŠTUDENTSKI OBVESTILNIK

Mladinski svet Slovenije razpisuje mesto generalnega sekretarja za določen delovni čas z možnostjo podaljšanja. Rok za prijavo na razpisano delovno mesto je 15. april, vse ostale informacije pa lahko najdete na spletni strani Mladinskega sveta Slovenije.

Na spletni strani Univerze v Ljubljani je objavljen napovednik spletnih dogodkov, nasvetov in priporočil članic Univerze v Ljubljani ter strokovnih služb rektorata za tekoči teden. Dogodki se izvajajo v živo prek spleta, nekateri pa zahtevajo predhodno prijavo.

Fundacija Študentski tolar je na svoji spletni strani objavila poziv za dodelitev nepovratne denarne pomoči v višini 150-ih evrov petdesetim študentom. Prijavijo se lahko študenti, ki imajo v tem letu status študenta, a niso v rednem delovnem razmerju in so v zadnjih treh mesecih s študentskim delom zaslužili najmanj 225 evrov neto. Več podrobnosti o prijavi najdete na spletni strani študentskega tolarja.

 

Odpoved: Novice je z zagonom zbrala vajenka Maruša.

facebook twitter rss

 

Podprite kakovostne radijske vsebine tudi v koronski dobi, kliknite na

 

Prikaži Komentarje

Komentiraj

Plain text

  • No HTML tags allowed.
  • Spletni in e-mail naslovi bodo samodejno pretvorjeni v povezavo.
  • Samodejen prelom odstavkov in vrstic.

Z objavo komentarja potrjujete, da se strinjate s pravili komentiranja.

randomness