Kolonialnih akademskih 15

Današnje novice začenjamo na univerzi v Cambridgeu, ki je napovedala uvedbo splošnih sprejemnih izpitov za vse programe. Takšna odločitev je bila sprejeta po napovedani reformi britanskega maturitetnega sistema, ki bo ponekod opustila nadstandardne teste, s katerimi so si univerze pomagale pri izbiri kandidatov. A na Cambridge se je že vsul val kritik. Med njimi je vsekakor najodmevnejši glas bivšega laburističnega ministra Alana Millburna, ki univerzi očita, da bodo sprejemni izpiti zgolj privilegirali bogatejše, saj se bodo lahko z dragimi privatnimi inštrukcijami nanje bolje pripravili. Dve najprestižnejši univerzi Združenega kraljestva, Oxford in Cambridge, sta tudi sicer že nekaj časa pod udarom kritik. Študenti črnega porekla in ostalih etničnih manjšin ter tudi študenti iz depriviligiranih družin, kar gre pogosto z roko v roki, so namreč tam občutno podreprezentirani. Na Oxfordu so tako leta 2014 sprejeli 2500 študentov, od tega zgolj 27 črncev. A seveda ne imejmo iluzij, da bodo kvote, kakršnekoli že, karkoli spremenile, saj se z njimi zgolj navidezno reši problem segregacije in nedostopnosti položajev ranljivim skupinam. Za resnične spremembe se je treba lotiti vzrokov institucionalnih in strukturnih zatiralskih praks. Seksizma, rasizma in homofobije se bomo lahko znebili, šele ko bomo zares dojeli njihovo genezo skozi produkcijska razmerja moči.

Univerza v Oxfordu se sicer zadnje mesece neposredno sooča s kolonialno dediščino svoje države. Skupina študentov, združenih pod sloganom “Rhodes Must Fall”, že od decembra lani zahteva, naj se Rhodesov kip, ki stoji pred univerzitetno stavbo, zruši. Cecil Rhodes je bil britanski imperialist in politik, ki pooseblja kolonialno logiko civilizacijskega bremena belega človeka. Njegova dejanja v Afriki so rezultirala v še danes trajajočem institucionaliziranem rasizmu, zaradi česar se njegov kip zdi mnogim sporen. Univerza v Oxfordu je z glasovanjem odločila, da kip ostane, protestniki pa napovedali, da bodo svoja prizadevanja podvojili. Kampanja je sicer naslednica istoimenske kampanje iz Južne Afrike, ki ji je uspelo doseči zrušitev Rhodesovega kipa v Cape Townu.

Da Združeno kraljestvo še vedno deluje po izključevalnih vzorcih svoje dediščine, dokazuje tudi naslednja novica. Begunskim otrokom, ki iščejo zatočišče v Veliki Britaniji, je namreč omejen dostop do šolanja. Tako tisti z družinami kot tisti brez njih, ki bivajo v prehodnih zatočiščih, po zakonu nimajo pravice do izobraževanja. Čeprav oblasti zatrjujejo, da se trudijo otroke čim prej spraviti iz prehodnih zatočišč v stalna, nekateri tam ostanejo po leto dni ali celo več. Omenjeni otroci so tako prepuščeni na milost in nemilost begunskih centrov, izključenost iz procesa izobraževanja pa ima po poročanju nevladnih organizacij zelo negativen vpliv na njihov položaj. Veliko se jih namreč v tem obdobju pridruži tolpam, s čimer postanejo še bolj marginalizirani.

V vsaki slabi stvari je nekaj dobrega, pravijo zdravorazumski naivneži. A vendarle je to res, vsaj za francoske srednješolce. Tamkajšnje šole so namreč svojim učencem začele dovoljevati kajenje na šolskih površinah. V državi, kjer je še zmeraj razglašeno izredno stanje, je namreč sindikat ravnateljev in administrativnih šolskih delavcev ocenil, da skupine kadilcev, ki se med odmori zadržujejo na pločnikih in ostalih javnih površinah, predstavljajo lahke tarče za teroriste. Tako so že takoj po novembrskih napadih v Parizu na ministrstvo za zdravje naslovili prošnjo, da se zakonodaja ustrezno spremeni, a so naleteli na gluha ušesa. A kljub temu se vedno več šol odloča, da pravil ne bodo upoštevali.

Nadaljujemo na domači grudi. Po nedopustni aferi vrtoglavih dodatkov za stalno pripravljenost bo akademsko sfero očitno pretresla nova afera. Policija in Komisija za preprečevanje korupcije sta namreč pod drobnogled vzeli Nacionalno agencijo RS za kakovost v visokem šolstvu, krajše Nakvis. Računsko sodišče je namreč pri pregledu poslovanja ugotovilo,  da so člani sveta Nakvisa in člani Nakvisove pritožbene komisije leta 2011 prejemali tako sejnine kot plačilo za delo na sejah. Slednjih si po zakonu ne bi smeli izplačevati, saj je plačilo za delo na sejah po vladni uredbi že zajeto v sejninah. Tako so si v nasprotju s predpisi izplačali kar 40.000 evrov preveč, skoraj polovica tega denarja pa je bila izplačana takratni predsednici sveta, ki je bila - ne boste verjeli - nihče drug kot sedanja šolska ministrica, Maja Makovec Brenčič. Izplačilom v bran je že stopil direktor Nakvisa Ivan Leban, ki za Radio Študent sicer ni želel dati izjave, nestrpno pa pričakujemo, ali jih bo opravičil tudi naš etični in moralni predsednik vlade.

Danes je v javnost prišla novica, da naj bi profesor športne vzgoje z gimnazije Kranj neupravičeno zahteval 400 evrov doplačila za lanski jesenski tabor. Kaj se je pravzaprav zgodilo, smo povprašali ravnatelja gimnazije Francija Rozmana:

klik

Zanimalo nas je tudi, kako bodo proti omenjenemu profesorju ukrepali:

klik

ŠTUDENTSKI OBVESTILNIK

Gibanje za dostojno delo in socialno družbo vabi na že tretje srečanje v okviru cikla pogovorov “Prekariat”, tokrat z naslovom “Kako raziskujejo in predavajo prekarci?”. Pogovarjali se bodo o tem, kdo so prekarni delavci visokega šolstva, kje so vzroki za pojav prekariata v visokem šolstvu, kako prekarni elementi zaposlenih vplivajo na kvaliteto in kvantiteto njihovega dela ter kje so potencialne rešitve. Pogovor bo potekal v torek, 9. februarja, ob 19. uri v prostorih Pritličja.

Dijaška sekcija Univerzitetne redakcije Radia Študent razpisuje avdicijo za voditelje in voditeljice dijaške rubrike. Če si v šolskem letu 2016/2017 dijakinja oziroma dijak in šolski kurikulum ne izpolnjuje vseh tvojih interesov, pošlji na svit.komel@radiostudent.si, zan.zupan@radiostudent.si ali polona.torkar@radiostudent.si kratko predstavitev sebe in svojih dejavnosti ter do dve strani dolg komentar z naslovom “Kaj zate predstavlja oziroma pomeni beseda dijaško?”. Prijave zbiramo do 10. februarja.

Danes ob 19. uri bo v prostorih študentskega kampusa potekala 25. redna seja študentskega zbora, kjer bodo sprejemali radikalne spremembe statuta. Vsi zainteresirani vljudno vabljeni, saj so tovrstne seje odprte za javnost.

Na konec institucionalnega zatiranja čaka Andrej.