Naravoslovno-družboslovnih akademskih 15

Naravoslovno-družboslovnih akademskih 15

Oddaja
14. 12. 2016 - 14.00

Na Fakulteti za družbene vede Univerze v Ljubljani so minuli teden obeležili 55-letnico delovanja in 50-letnico raziskovanja na fakulteti. Rado Bohinc, dekan največje družboslovne fakultete v Sloveniji, je v nagovoru povedal, da je danes družboslovje in s tem FDV pred velikimi izzivi. Meni, da je družboslovje, ravno tako kot naravoslovje, odgovorno za nadaljnji razvoj človeštva. Tako je omejevanje določenega znanstvenega področja po njegovem natikanje bodeče žice znanstveni ustvarjalnosti.

Več o izzivih, s katerimi se sooča družboslovje, in pomenu povezovanja z drugimi vedami pove Maja Bučar, predavateljica na FDV, ki se ukvarja tudi z vlogo znanosti in tehnologije v družbeno-ekonomskem razvoju.

IZJAVA

 

Videti je, da je največji izziv družboslovni fakulteti - in s tem družboslovju in humanistiki nasploh - univerza sama.

Ljubljanska univerza je ob začetku tedna univerze predstavila deset najboljših raziskovalnih dosežkov univerze v tem letu. Rektor Ivan Svetlik je na predstavitvi dejal, da bi bila brez raziskovanja in ustvarjanja novega znanja univerza navadna šola. Poudaril je, da so v ta namen vzpostavili razvojni sklad za prijavljanje na raziskovalne projekte ter dodatno medsebojno povezovanje.

Med avtorji najodmevnejših raziskovalnih dosežkov Univerze v Ljubljani seveda prevladujejo naravoslovci in tehniki. Za družboslovni projekt delovna skupina smatra projekt raziskovalk z Ekonomske fakultete z naslovom Vlaganja v energetsko učinkovitost. To je tudi edini tako pojmovani družboslovni projekt, ki se je uvrstil na seznam. Raziskava o slovenskih predelovalnih podjetjih govori o tem, kako je gospodarska kriza zmanjšala vlaganja v čiste tehnologije, a so podjetja ostala motivirana za povečanje energetske učinkovitosti, saj da jim je to prineslo prihranke.

Delovna skupina je v pojasnilu zapisala, da so upoštevali predvsem mednarodno odmevnost in da naj bi stremela k upoštevanju velikih razlik med vedami. Na izbor sta vplivala tudi zaključena celota dosežka, zanimiva za širšo strokovno in splošno javnost, ter koristnost uporabe.

Zakaj družboslovni projekti očitno niso pojmovani kot koristni, ter financiranje raziskovalnih projektov pojasnjuje Maja Bučar.

IZJAVA

 

Pedagoški poklic v Sloveniji pa očitno že a priori ne velja za posebej uglednega, najsi bo v družboslovju ali naravoslovju. Učiteljev tehnike in naravoslovja v Sloveniji primanjkuje, poroča Sindikat vzgoje, izobraževanja, znanosti in kulture. Raziskovalci ljubljanske pedagoške fakultete in mariborske fakultete za naravoslovje in matematiko svarijo, da bo čez pet let v Sloveniji zmanjkalo učiteljev tehnike, kmalu tudi učiteljev naravoslovja. Opozarjajo, da se bo do leta 2030 upokojilo 1.236 danes zaposlenih učiteljev naravoslovno-matematično-tehničnih predmetov. Ob tem sta vpis in število diplomantov vseh pedagoških študijskih programov naravoslovno-matematično-tehničnih predmetov od leta 2007 upadla za 60 odstotkov. Prav tako je v tem času število diplomantov pedagoške tehnike upadlo za kar 70 odstotkov, lani jih je diplomiralo le enajst. Glede na število vpisanih jih bo v prihodnje še manj.

Ob tem prihajajo večje generacije otrok, po navedbah raziskovalcev pa trenutno število diplomantov mariborske in ljubljanske univerze zadošča le 60 odstotkom potreb po osnovnošolskih učiteljih naravoslovja in matematike ter 40 odstotkom po učiteljih tehnike in tehnologije. Slovenski učenci na področjih naravoslovne in matematične pismenosti sicer dosegajo nadpovprečne rezultate, a pedagoški delavci se sprašujejo, kako dolgo bo še tako.
 

Kitajska univerza poziva k zvestobi ideologiji vladajoče komunistične partije, poroča MMC. “Privrženost partijskemu vodstvu je ključnega pomena pri razvoju visokega šolstva po državi,” je po navedbah Reutersa dejal predsednik Ši Džinping. Peking sicer že dlje časa izvaja kampanjo proti širjenju zahodnih vrednot na univerzah ter budno nadzoruje učne vsebine in morebitne neprimerne opazke učiteljev.

Svoboda izražanja na spletu je posebej strogo omejena. Tako je univerza, nekoč zavetje svobode govora, pred dvema letoma uvedla 24-urni nadzor javnega mnenja na spletu in ukrepe zoper kritičnost. Kitajska si prizadeva, da bi se njene univerze povzpele med najboljše na svetu, a kritiki poudarjajo, da s kratenjem akademske svobode težko.           

Velika Britanija namerava prepoloviti število mednarodnih študentskih vizumov, poroča Guardian. Predstojniki univerz ob naznanitvi uvajanja rigoroznejših pravil za pridobitev vizumov opozarjajo, da je Svet za financiranje visokega šolstva v Angliji na sestankih, zaprtih za javnost, zadnji mesec razpravljal o zmanjšanju trenutnih 300.000 letno dodeljenih mednarodnih študentskih vizumov na 170.000 letno. Ena od možnosti naj bi bila celo zmanjšanje za dve tretjini. Svet govorice zanika.

Rektorji opozarjajo, da je pristojno ministrstvo že sedaj zavračalo nekatere dobre tuje kandidate za študij na podlagi absurdno zastavljenih intervjujev ob vpisu. Vprašanje na teh je denimo: “V Indiji se izvaja podoben in enako kakovosten predmet - zakaj ste prišli sem?”

Pristojno ministrstvo pojasnjuje, da želijo na ta način ojačati podporo najboljšim univerzam in spodbuditi najbolj talentirane. Sklicujejo se na želje Britancev po večjem nadzoru nad priseljevanjem, naloga države pa je menda drastično zmanjšati število deset tisoče priseljencev letno. Rektorji opozarjajo, da na ta način država ne naslavlja pomislekov okrog priseljevanja in da problem zagotovo niso mednarodni študentje ter tuji zaposleni na univerzah.

ŠTUDENTSKI OBVESTILNIK

Študentsko filozofsko društvo poziva spoštovano filozofsko občestvo in ostalo intelektualno gnado! Danes bo ob deveti uri zvečer v KUD Franceta Prešerna tradicionalno filozofsko brucovanje. Posebej vabljeni brucke in bruci, da se posvetite v filozofsko srenjo.

 

Samomorilski, teroristični napadi, begunci, Donald Trump, Vladimir Putin, Brexit. Zdi se, da tisti na oblasti niso zmožni rešiti vseh izrednih dogodkov, tisti, ki mislijo, da napadajo sistem, pa v resnici ne morejo ničesar spremeniti. To je povzetek uvoda Adama Curtisa, ki ga je portal VICE oklical za enega boljših filmarjev na planetu.

V tovarni Rog bodo ta petek, 16. 12., med 19. in 22. uro predvajali njegov dokumentarec Hipernormalizacija, ki je bil narejen posebej za BBC-jev spletni video portal in ni bil ter ne bo predvajan po televiziji. Epska, slabe tri ure trajajoča zgodba z analizo zadnjih 40 let poskuša razložiti, kako smo prišli do sedanjega stanja. V prostorih Živka Skvotca toplo pozdravljeni, a prinesite s sabo še kakšno odejo. Za pivo bo poskrbljeno.

Da problematiziranje vpliva tehnike na človeštvo nikakor ni ludistično, poudarja vajenka Nina.

facebook twitter rss

Prikaži Komentarje

Komentiraj

Plain text

  • No HTML tags allowed.
  • [[nid:123]] - Insert a node content
  • Samodejen prelom odstavkov in vrstic.
  • Spletni in e-mail naslovi bodo samodejno pretvorjeni v povezavo.

Z objavo komentarja potrjujete, da se strinjate s pravili komentiranja.

randomness