Neplačanih 15 ur uvajanja

Danes se je ob deveti uri začela seja državnega zbora, na kateri poslanci dokončno odločajo o spremembah financiranja zasebnih osnovnih šol in spremembi Študentske organizacije Slovenije v osebo javnega prava. Končna odločitev bo objavljena na spletni strani tega prispevka. *

Včeraj so se na protestu na Trgu republike znova oglasili zagovorniki zasebnih osnovnih šol, ki nameravajo spremembo zakona, če bo sprejeta, dati v ustavno presojo. Namesto slabih 5 milijonov evrov bi po vladnem predlogu 6 zasebnih osnovnih šol v Sloveniji dobilo pol milijona manj. Med drugim je bilo moč na plakatih včeraj videti napis “Ne ideologiji, da svobodni izbiri”. Naj na tem mestu pojasnimo razlog za financiranje zasebnih osnovnih šol iz javnih sredstev. V javnem interesu je, da se pedagoški pristopi razvijajo in preizkušajo na manjših skupinah, preden se jih uvede v celotno mrežo javnih šol. Recimo, da se na ta argument v Sloveniji lahko sklicujeta osnovni šoli, ki sledita metodi Marie Montessori, ki je drugačna predvsem v tehnikah učenja in spoznavanja. Nato imamo dve waldorfski šoli, ki sledita holističnemu pristopu in katerih glavno vodilo je otrokom povzročati čim manj stresa. Nenazadnje pa je tu še Inštitut Lila, ki se pri vzgoji in učenju naslanja na vzhodne filozofije. Poleg teh petih zasebnih osnovnih šol pa deluje še ena katoliška. Zaradi sekularnosti države se ta ne more sklicevati na argument, da bi njene metode bile uporabne v javnih šolah, saj se naslanjajo na verske vsebine. Sicer pa tudi pri ostalih petih šolah ta argument pride v poštev le, če zamižimo na eno oko in njihovega na pol verskega diskurza ne vzamemo preveč resno.

V vsakem primeru je slogan “Ne ideologiji, da svobodni izbiri” iz ust zagovornikov takšnih zasebnih osnovnih šol protisloven, saj ravno za zasebne šole ne velja praktično nobena omejitev glede ideologij, ki jih gojijo, ne gre pa pričakovati, da se bodo te še financirale iz javnih sredstev. Ponoviti gre tudi dejstvo, da kakršenkoli javni program, ki se izvaja stisnjen med sicer drugačne, morda celo nasprotujoče si ideološke vsebine na zasebnih šolah, ne more zares biti javen na enak način kot v javnih šolah. Za konec delimo še misel Slavka Gabra, ki predlog ministrstva podpira in je za Tednik povedal naslednje: izjava.

RTV Slovenija poroča, da študentje, ki se v študentskih letih preživljajo z občasnim delom, v pokojninsko blagajno letno vplačajo več kot Kapitalska družba pokojninskega in invalidskega zavarovanja, ki je bila ustanovljena prav z namenom financiranja pokojninske blagajne. Vodstvo te kapitalske družbe ustvarja vtis, da v prvi vrsti skrbi le zase. V pripravi naj bi bil novi zakon o rezervnem demografskem skladu. Vsekakor pa ostaja veliko nejasnosti, ki jih bo treba raziskati, posebej v luči tega, da se je finančno ministrstvo za zdaj vzdržalo komentarjev.

Ravnateljica mariborske srednje šole za oblikovanje Nadja Jager Popovič je ob zaključku šolskega leta sindikalnemu zaupniku šole v sindikatu SVIZ in še enemu od zaposlenih dala izredno odpoved pogodbe o zaposlitvi. Medtem ko se je SVIZ postavil na stran omenjenih delavcev na šoli, je Sindikat direktorjev in ravnateljev Slovenije dal podporo ravnateljici. Ta sicer pravi, da je sindikalni zaupnik s kršitvami začel, še preden je bil član sindikata, česar ni podprla s konkretnimi primeri. V SVIZ-u pa pravijo, da se je le odzival na ravnateljičine trditve, da bi zaradi po njenem mnenju nepotrebnih bolniških odsotnosti morali koga odpustiti.

Prejšnji četrtek je potekala seja Odbora za izobraževanje, znanost, šport in mladino. Kot prvo točko je odbor obravnaval trenutno veljavni Nacionalni program za mladino 2013-2022. Organizacije na področju mladih so, kot pravijo, opozarjale na izvajanje programa. Ta pravi tudi naslednje: “Mladi se težje osamosvajajo, saj težko dobijo kredite za nakup stanovanj, prav tako pa taki pogoji dela vplivajo na veliko možnost ponovne brezposelnosti. Vse to povzroča slab ekonomski in socialni položaj mladih, jim krati avtonomijo ter obenem zavira njihov delovni potencial. Po dolgotrajni čakalni dobi pred pridobitvijo prve zaposlitve so mladi tudi psihično izmučeni, negotovi in posledično manj motivirani za delo.”

Pogled na ponedeljkovo obravnavo predloga Levice o prenosu stanovanj in zemljišč s slabe banke na republiški stanovanjski sklad, s katerim bi tudi mladim omogočili pot do deset tisoč stanovanj, ne vzbuja dobrega vtisa, saj je koalicija predlog zavrnila in ponudila šibko alternativo.

Poslanci Levice so prejšnjo sredo v državnozborsko proceduro vložili predlog zakona, s katerim bi zvišali minimalno urno postavko za študentsko delo na pet evrov neto že avgusta letos. Več o tem je povedal poslanec Levice Miha Kordiš: izjava.

Študentkam in študentom namenjamo še eno popotnico za čez poletje, in sicer vas obveščamo, da je neplačano uvajanje nezakonito, zato bodite med poletnim študentskim delom pozorni na kršitve. Če delodajalec vztraja pri neplačanem uvajanju, ga lahko prijavite na Inšpektorat Republike Slovenije za delo, za pomoč pri tem pa se lahko med drugim obrnete na Gibanje za dostojno delo in socialno družbo, Sindikat Mladi plus ali Delavsko svetovalnico.

TUJINA

Zavijmo še malo v tujino. Z enodnevno gladovno stavko 21. junija so študenti Univerze v Delhiju nasprotovali višanju šolnin in zaračunavanju sprejemnih tečajev za študente, ki spadajo v kategorijo marginaliziranih kast v Indiji. Temu je sledil nedavni julijski protest študentov Nacionalne pravne fakultete Univerze Indija, ki jim prav tako grozi višanje šolnin za petindvajset odstotkov.

Konec junija so na avstralski Univerzi v Novem Južnem Walesu študenti in zaposleni protestirali proti uvajanju trosemestrskega študijskega režima. Ta bi namreč predmete s prejšnjih trinajstih tednov skrajšal na deset tednov, skrajšal odmore in izničil pavze med prejšnjima dvema semestroma. Govorci na protestu so izpostavili, da gre za nižanje kakovosti na račun kvantitete.

ŠTUDENTSKI OBVESTILNIK

Današnji študentski obvestilnik je posvečen neobstoječi stanovanjski varnosti mladih.

Če ste prav tako razočarani nad stanovanjsko nepolitiko v Sloveniji, kot smo mi, lahko svoje frustracije nocoj združite na Literarnem večeru nepremičninskih oglasov. Ob devetih zvečer bosta v Novi pošti v Ljubljani Mičo Mićić in Ana Marija Garafol iz nepremičninskih oglasov kovala poezijo.

Ako se pomudite in se v center namenite že prej, lahko ob sedmi uri v Avtonomni tovarni Rog ujamete skupščino “Kje bomo pa jutri spali”. Glavna tema bodo tokrat novogradnje v Ljubljani in njihov vpliv na stanovanjsko krizo.

Jutri pa si lahko v atriju Akademskega kolegija ob devetih zvečer pod milim nebom ogledate dokumentarni film o španskem gibanju, ki se bori proti deložacijam in za dostopna stanovanja.

Brez študentske sobe še vedno ostaja Hana R.

* Na današnji seji državnega zbora so poslanci sprejeli:

- Noveli zakona o gimnazijah in zakona o poklicnem in strokovnem izobraževanju, ki učiteljem dajeta možnost, da dijaku prepove prisotnost pri uri pouka v primeru, ko z neprimernim vedenjem bistveno ovira izvajanje pouka. Ministrstvo za izobraževanje, znanost in šport pojasnjuje, da je po dosedanji ureditvi je učitelj dijaku lahko prepovedal prisotnost pri pouku le v primeru, če je s svojim ravnanjem ogrožal svoje življenje ali zdravje oziroma življenje ali zdravje drugih oseb. Gimnazija bo lahko po novem dijaka izključila ob petem ukoru, srednja poklicna in strokovna šola pa, če mu bo izrečen četrti ukor.

- Novelo Zakona o financiranju vzgoje in izobraževanja, po kateri bo država obvezni del javnega programa v zasebnih osnovnih šolah financirala v celoti, razširjenega dela programa pa ne bo financirala.

- Novelo Zakona o skupnosti študentov, ki določa, da so študentske organizacije pravne osebe javnega prava, kar omogoča nadzor računskega sodišča nad njihovim poslovanjem. Novela omejuje tudi plače v študentskih organizacijah, in sicer te ne bodo smele presegati dvakratnika povprečne bruto plače v Sloveniji.