Novica izkazica

Scholars at risk, organizacija, ki se ukvarja s svobodo misli in kritike na visokošolskem nivoju, je oktobra objavila poročilo, v katerem opozarja na veliko število napadov na ljudi v akademskih krogih po vsem svetu, predvsem v Turčiji, Siriji, Venezueli, Egiptu, Etiopiji in Sudanu. V poročilu, ki je del projekta Academic Freedom Monitoring, Scholars at risk poroča o 158 incidentih, ki so se zgodili med 1. majem 2015 in 1. oktobrom 2016.

Omenjenih je 40 usmrtitev, izginotij ali primerov hujšega nasilja nad zaposlenimi v visokem šolstvu. Drugi primeri onemogočanja visokošolskega dela so še krivično zapiranje posameznikov in posameznic ter krivična izguba položaja, prepoved potovanja ali odhajanja iz države in še drugačne omejitve. Najodmevnejši sta smrti italijanskega doktorskega študenta, ki je v Egiptu raziskoval delavska gibanja, ter smrt dr. Khaleeda al-Asada, raziskovalca antike. Poročilo omenja tudi kriminalistične preiskave, odpuščanja, zapiranja in sojenja turškim profesorjem, podpisnikom peticije proti vladnemu nasilju nad kurdsko manjšino.

Ne le nasilje nad profesorji in raziskovalci, zaostrujejo se tudi odnosi do študentov, ki se jim pogosto preprečuje javno protestiranje kljub čedalje slabšim delovnim razmeram.

Scholars at risk so prepričani, da so tovrstni dogodki znamenje globalne krize. Napadalci in organizacije naj bi preganjali kritično misel in preizpraševanje konvencij. “Univerze so za skrajneže nevarni prostori, ker gojijo svobodo misli in izražanja ter v družbi postavljajo vprašanja in tako onemogočajo ali otežujejo njihov vzpon na oblast,” še navaja poročilo.

V ponedeljek se je ministrica za izobraževanje, znanost in šport Maja Makovec Brenčič na dvanajsturni seji zagovarjala v interpelaciji v zvezi z neizpolnjenim dogovorom o polnem financiranju javnih izobraževalnih programov v zasebnih osnovnih šolah. Kot smo že pisali, je Ustavno sodišče leta 2014 ugotovilo, da je bila takratna ureditev financiranja zasebnih osnovnih šol, ki so izvajale javne izobraževalne programe, neustavna, ker je bil obseg financiranja zasebnih osnovnih šol manjši od obsega financiranja javnih osnovnih šol. Kot smo tudi že pisali, je polno financiranje javnih osnovnih šol izjema in se izvaja samo v Sloveniji.

Ministrica je uspešno prestala interpelacijo. Očitke pobudnikov interpelacije, da se ministrstvo prepočasi odziva na potrebe po spoštovanju odločbe Ustavnega sodišča, saj naj v dveh letih ne bi pripravilo konkretnega predloga za spremembo zakona, je Makovec Brenčič zavrnila. Novelo zakona so po njenih besedah poslali v medresorsko usklajevanje “že v sredo pred interpelacijo”.

Na Odboru za izobraževanje, znanost, šport in mladino so danes sprejeli dopolnitve k noveli zakona o visokem šolstvu. Iz nje so po štirih urah razprave črtali člen o učnem jeziku, saj o tej temi v vseh dosedanjih razpravah stroka ni dosegla konsenza. Učni jezik na univerzah tako ostaja slovenščina.

Na Ministrstvu za izobraževanje, znanost in šport pa je živahno tudi na drugih področjih. Ministrstvo načrtuje vzpostavitev primerne znanstveno-raziskovalne in izobraževalne infrastrukture za popularizacijo in promocijo znanosti v Republiki Sloveniji in povečanje vloge znanja v družbenem in gospodarskem okolju.

MIZŠ je ocenilo, da bi bila  najprimernejša lokacija za takšno infrastrukturo v Trnovem, na stičišču Barjanske ceste, Finžgarjeve ceste in Riharjeve ulice. Projekt bodo začeli izvajati leta 2017.

Na ministrstvu so nam povedali, da gre za vrsto “science parka”, “future museuma”, kakršni se že uveljavljajo v tujini, v katerem se bodo obiskovalci lahko udejstvovali v “hands-on” eksperimentiranju. Gre za združevanje Ministrstva za izobraževanje, znanost in šport z Ministrstvom za gospodarski razvoj in tehnologijo. Pod eno streho bi torej združevali vse, kar imamo dobrega, presežnega in inovativnega s področij znanosti, tehnologije in gospodarstva.

Kot nam je povedal  dr. Tomaž Boh, vodja Sektorja za znanost na Ministrstvu za izobraževanje, znanost in šport, je namen projekta pokazati vse te presežne slovenske dosežke čim širši publiki, mladini in družinam pa tudi podjetjem in  turistom.

Izjava

Inštitut za slovensko izseljenstvo in migracije je v sodelovanju s Pedagoškim inštitutom ter Ministrstvom za izobraževanje, znanost in šport pripravil cikel predavanj o migracijah in medkulturnosti. Predavanja obravnavajo aktualne teme izseljenstva, kulture in medkulturnosti, človekovih pravic ter nasilja. O migracijah in manjšinah ter o tem, zakaj je ključno, da so del omenjenega izobraževanja,  nam je več povedala Mirjam Hladnik z Inštituta za slovensko izseljenstvo.

Izjava
 

Študentski obvestilnik

Prav danes se začenja 27. ljubljanski filmski festival! Letošnja retrospektiva je posvečena poljskemu režiserju Jerzyju Skolimowskemu, prejemniku nagrade za življenjsko delo na berlinskem filmskem festivalu. Njegov film 11 minut bo letos tudi odprl Liffe.

V KUD-u France Prešeren bo v nedeljo ob 20:00 na sporedu improviziran gledališki spopad med skupinama Wien-Beč-Dunaj in KUD KIKS.

Fundacija Študentski tolar razpisuje denarno pomoč za 160 finančno ogroženih študentov.

Osnovni namen Fundacije Študentski tolar, ustanove ŠOU v Ljubljani, je pomagati študentom v stiski in si prizadevati za izboljšanje socialnega položaja študentov. V ta namen Fundacija Študentski tolar v mesecu, ko obeležujemo svetovni dan študentov, razpisuje 56.000 evrov nepovratne denarne pomoči za študente v socialni stiski.

Ne zamudite petkove Info-Kafane, ki bo potekala v Infoshopu na ljubljanski Metelkovi. Infoshop ponovno uvaja petkove pogovorne večere, ki bodo vsak teden združevali prijetno druženje in kratke iztočnice za plodne diskusije, kovanje zarot in revolucijo. Lahko pa pridete samo na čaj ali pivo, pobrskate po distribuciji in/ali se podružite s tovarišicami in tovariši. Druga petkova Kafana bo posvečena anarhističnemu organiziranju na krajevni, regionalni in mednarodni ravni. Predstavljamo FAO, Federacijo za anarhistično organiziranje. Vabljene in vabljeni v petek od dvajsete do triindvajsete ure.

Iskrin Delovni odbor za okoljevarstvo novembra organizira  okoljski seminar. Rdeča nit seminarja so pereče okoljsko-politično-ekonomske teme s pomembnimi posledicami za globalna in nacionalna razmerja moči, življenje deprivilegiranih družbenih skupin in okoljsko vzdržnost. Z zanimivimi razpravljalci bomo kritično motrili obravnavana področja in poskušali misliti alternative. Tokratna, prva tema je zelena proračunska reforma. Obravnava teme se bo začela že čez slabi dve uri, ob 16:00, na Fakulteti za družbene vede v Ljubljani.

Novice - in nekatere starice - je danes nabrala vajenka Zala.