Študenti kurijo zadnjih 15 živcev

FOTO: "Studying spanish" by cstrom is licensed under CC BY-SA 2.0

Pozdravljeni v petem izpitnem obdobju sredi epidemije – poleg že obstoječih težav v visokem šolstvu se kopičijo še dodatne. Tako poleg že običajnega pomanjkanja kapacitet v študentskih domovih zdaj zopet preti njihovo ponovno zapiranje z naslednjim valom epidemije jeseni, saj na ministrstvu za šolstvo niso želeli dati nikakršnega zagotovila, da se to ne bo zgodilo. Prav tako ni nobenega zagotovila, da bodo odprte fakultete.

Iniciativa Študentske domove študentkam in študentom pa opozarja tudi na problem, ki se pojavi s komercialnimi ponudniki nujno potrebnih storitev, saj so bili v domovih do nedavnega na voljo tiskalniki in skenerji podjetja Printbox, a so med epidemijo ukinili možnost skeniranja, saj so med zaprtjem študentskih domov seveda zaznali upad uporabe te storitve. Iniciativa zahteva možnost skeniranja, saj je to nepogrešljivo, posebej med izpitnim obdobjem.

Tudi na trgu zasebnih nastanitev je tako za študente kot za številne druge mlade skoraj nemogoče najti ustrezno bivalno okolje, ne da bi za to morali odšteti večino svojih prihodkov. Iniciativa Kvadratni meter je prejšnji četrtek pred Slovenskim etnografskim muzejem postavila Spomenik stanovanjski krizi v obliki betonskega bloka s stanovanji po en kvadratni meter. Odprtje dogodka je pospremil pogovor Maše Hawline z Inštituta za študije stanovanj in prostora s strokovnjakom s področja urbanih politik, dr. Anžetom Zadelom, in arhitektom ter publicistom, dr. Milošem Koscem, na temo reševanja stanovanjske problematike. Odvila se je tudi premierna projekcija filma Kje bomo pa jutri spali?.

Predsednica Socialnih demokratov Tanja Fajon je prejšnji teden po sestanku z Levico, Listo Marjana Šarca in Stranko Alenke Bratušek napovedala vložitev interpelacije zoper ministrico za izobraževanje Simono Kustec. Njihov glavni očitek ministrici je bil, da 14 dni pred začetkom novega šolskega leta še vedno ni bilo jasno, kako bo potekal pouk. O podrobnostih v zvezi s tem je ministrstvo za šolstvo danes spregovorilo na tradicionalnem strokovnem srečanju ravnateljic in ravnateljev vzgojno-izobraževalnih zavodov pred pričetkom šolskega leta.

Predstavniki ministrstva se zavzemajo za to, da se šole in vrtci ne bi več zapirali, če že, pa le za šolarje od vključno 6. razreda naprej. Do konca tega tedna je še v veljavi vsakotedensko samotestiranje, ob zaostrovanju epidemiološke situacije pa se bo po vsej verjetnosti zahtevalo pogostejše testiranje. V Sindikatu vzgoje, izobraževanja, znanosti in kulture Slovenije, krajše SVIZ, poudarjajo, da mora obvezno testiranje plačati delodajalec. SVIZ se pridružuje stališčem ravnateljic in ravnateljev, da mora vrtcem, šolam in dijaškim domovom dodatna sredstva za plačilo testiranj zagotoviti država.

V začetku meseca smo poročali o napaki v razpisu, ki ga upravlja Javna agencija za raziskovalno dejavnost. V Visokošolskem sindikatu Slovenije so prejšnji ponedeljek na agencijo naslovili vrsto vprašanj, kako bo ta, zanje zelo pomemben razpis rešen in kako bo zagotovljena pravična obravnava vseh prijavljenih.

Poleg tega so tudi izkazali razočaranje nad agencijo, ker ni odpravila pomanjkljivosti v evalvacijskih postopkih, na katere že dlje časa opozarjajo. Po mnenju sindikata namreč v agenciji ni zadostnih varovalk, ki bi onemogočale kopičenje projektnih sredstev okoli določenih posameznikov v raziskovalnem polju, ti pa hkrati sprejemajo odločitve v agenciji. Govorili smo z Robertom Repnikom z Javne agencije za raziskovalno dejavnost.

IZJAVA

Nadaljnje razpletanje zagat v zvezi z razpisom in agencijo bomo spremljali tudi v prihodnje.

Kot smo že poročali, je Levica 20. julija s podporo 40 poslank in poslancev vložila predlog novele Zakona o tujcih. Gre za odziv na aprilsko spremembo omenjenega zakona, ki je posegla v način dokazovanja zadostnih sredstev tujega študenta iz tretje države za študij v Sloveniji. V obrazložitvi predloga Levica in sopodpisani poslanci opozarjajo, da bi nov pogoj, ki od tujih študentov že pred začetkom študija zahteva, da razpolagajo s skoraj 5.000 evri oziroma dokažejo ustrezne prihodke, številnim študentom onemogočil študij v Sloveniji, hkrati pa je ukrep v resnici usmerjen predvsem proti študentom iz držav nekdanje Jugoslavije, ki predstavljajo več kot polovico vseh tujih študentov v Sloveniji. Predlog novele s tem v zvezi predvideva, da bi lahko tuji študentje zadostna sredstva ponovno dokazovali s pisno izjavo zakonitega zastopnika.

Vlada je 12. avgusta sprejela mnenje o omenjenem predlogu novele. Sprememb ne podpira, saj bi predlagana ureditev »lahko omogoča[la] tudi morebitne zlorabe pisnih izjav«. Kaj naj bi to konkretneje pomenilo, lahko morda razberemo iz izjav, ki jih je državni sekretar na MIZŠ Mitja Slavinec podal za Val 202. Po njegovem prepričanju cilj aprilske spremembe ni oteževanje študija resnim študentom, »je pa ta zakon zakompliciral življenje vsem tistim, ki so prišli sem z manj resnimi nameni, se vpisali, potem pa namesto študija opravljali kakšno delo«. Resnim študentom pa sprememba zakona - »bodisi zaradi štipendije bodisi zaradi staršev« - naj ne bi predstavljala težav. Slavinec je dodal še, da se s tem le približujemo ureditvam drugih evropskih držav, ki so prihod študentov iz tretjih držav že omejile, pardon, uredile na podoben način.

TUJINA

Študentski dolgovi v Združenih državah Amerike kljub začasni zamrznitvi odplačevanja in obresti v času epidemije še vedno presegajo sredstva, ki so si jih dolžniki sprva izposodili. Glavni krivec je sam posojilni sistem, ki je zasnovan tako, da se dolga praktično nikoli ne da odplačati. Skupni študentski dolgovi v ZDA dosegajo skoraj 2 milijardi dolarjev. Zamrznitev študentskih dolgov je predsednik Joe Biden nedavno podaljšal še do februarja naslednje leto, kar bo skupno naneslo skoraj dve leti zamrznitve med epidemijo. Množijo pa se pozivi, naj Biden vsakemu dolžniku odpiše 50 tisoč dolarjev dolga, medtem ko drugi pozivajo k odpisu celotnega dolga.

V Severni Makedoniji, na Kosovu in v Albaniji so v organizaciji tamkajšnjih ameriških veleposlaništev začeli sprejemati afganistanske begunce. Med drugim je Albanija zanje namenila nastanitve v šestih študentskih domovih v prestolnici Tirani. Nekateri študentje so se morali začasno izseliti iz domov, vendar se bodo vrnili ob začetku študijskega leta, ko bodo Afganistance predvidoma preselili v sosednje mesto. Nekdanji albanski veleposlanik v Združenih državah Amerike, Agim Nesho, pa je opozoril, da sprejem beguncev pod taktirko ZDA poteka ob pomanjkanju usklajevanja z lokalnimi institucijami in javnostjo.

ŠTUDENTSKI OBVESTILNIK

Javni štipendijski, razvojni, invalidski in preživninski sklad Republike Slovenije je objavil razpis za dodelitev štipendij za študij v Republiki Sloveniji za Slovence v zamejstvu in po svetu za študijsko leto 2021/2022. Rok za prijavo je 30. september 2021. Več informacij najdete na spletni strani sklada.

Muzeji in galerije mesta Ljubljana vabijo študentke in študente, da svoje zaključne naloge predstavijo v njihovih prostorih in pri tem dobijo podporo v obliki usposabljanja za javno nastopanje. Prednost dajejo nalogam s področja kulturne dediščine, turizma, zgodovine, umetnosti, etnologije in matičnih muzejskih ved ter interdisciplinarnim nalogam. Več informacij najdete na spletni strani MGML.

Ljubljansko Študentsko filozofsko društvo že vrsto let prireja tradicionalni Filozofski maraton, teden dni trajajočo serijo celodnevnih predavanj, ki spremlja Unescov svetovni dan filozofije. Letos se bo odvijal med 15. in 19. novembrom, zbirajo pa prispevke na temo filozofije in smrti. Prijave za predstavitev prispevka zbirajo do 10. oktobra. Več informacij najdete na Facebook strani dogodka.

Novice je pripravila Hana R., pomagala je Živa.