UDOBNO ZLEKNJENI V MAMINI KUHINJI
Pozdravljene, pozdravljeni. Globoko frustrirani zaradi nejasnosti in zmede, ki sta se v slovenskem javnem prostoru zgrnili nad pojem študentstva, se problema danes lotevamo posebej sistematično. In znanstveno. Kaj to pomeni, zelo poenostavljeno pojasni eden izmed kandidatov za rektorja ljubljanske univerze.
Ker je ta oddaja namenjena celotni študentski populaciji, za začetek poustvarimo vzdušje, ki je vladalo na nedavnem posvetu v drugem domu slovenskega parlamenta o položaju študentov.
O študentih se je začelo intenzivneje govoriti v zadnjih tednih, do takrat pa sta pri za študentsko problematiko posebej občutljivem in tenkočutnem delu slovenske javnosti odmevali vprašanji, kje študentje sploh so in zakaj jih do sedaj ni bilo na spregled.
Tarejo nas torej zapletena vprašanja, na katera je poskusilo odgovoriti več strokovnjakov s področja študentstva. Kot bomo videli tudi v nadaljevanju, je eden izmed poglavitnih razkolov v študentski eksistenci to, da so študentje nekje med adolescenco in odraslostjo. Temu primerno so strokovne avtoritete obdobju nadele ime “mladi na prehodu v odraslost”, kar bi nas moralo dodobra posvariti, da se nikakor ni dobro pretvarjati, da smo že odrasli.
Mnenja o tem niso popolnoma poenotena. Ujetost v zanko študentske koronaizkušnje je lahko tudi idilična.
V študijskem procesu študentje pridobivajo izobrazbo in znanje. Motivacijo za to lahko najdemo na osebni in družbeni ravni.
Da pa ne bi dobili občutka, da imajo študentje izključno gospodarsko funkcijo, prisluhnimo še jerdnatemu, a poglobljenemu zgodovinskemu povzetku pomena študentov in njih določujoče institucije - univerze. Pri vsem skupaj gre tudi za družbeno zgodbo in svetovno tekmo.
Vendar pa se v pandemičnih okoliščinah požari na univerzah niso gasili. Študentje so izpadli iz družbene zgodbe in »po naravi stvari« pristali v drugem planu.
Preden se nam to zazdi krivično in zahtevamo preveč, se moramo opomniti, da tudi država nima neomejenih virov. Zato ostanimo skromni in hvaležni in se ne prepirajmo z drugimi generacijami.
Eden izmed ključnih vidikov slovenske študentske izkušnje je tudi delo preko študentskih napotnic. Pri pojasnilu, zakaj točno je pomembno, da študentje strežejo v pajzljih in raztovarjajo škatle, si pomagajmo z naslednjima izjavama, ki sta razpeti med luksuzom, nabiranjem relevantnih kompetenc in solidarnostno notranjo motiviranostjo. Ta se napaja s ponotranjeno željo po plačevanju prispevkov v državno blagajno ter skrbi za ohranjanje premirja in miroljubnega sobivanja z državljani ostalih generacij.
Vsako uspešno razrešeno razvojno odbdobje, v katerem posameznik doseže ključne razvojne mejnike, se nadaljuje v naslednje razvojno obdobje. Kaj se torej zgodi s študenti, ko nehajo biti študentje?
Uredniški izbor
Napovedi
Prikaži Komentarje
Komentarji
Imamo brezplačno izobraževanje. To so sredstva iz države, ni več placa, kaj bo država plačala. Vse gre na državo državo državo.
(Od kod državi denar, to je zdaj vprašanje. In kako je izobraževanje brezplačno, hkrati pa za njega ni denarja in kako to ima in nima smisla.)
Komentiraj