Daleč, daleč je za študentko pomlad
… ko sprejeta bo v študentski dom
Zavod Študentski dom v Ljubljani, krajše ŠDL, je za letošnje študijsko leto razpisal nekaj več kot 7 tisoč ležišč za sprejem in podaljšanje bivanja študentov višješolskega in visokošolskega študija. Kot v preteklih letih število prošenj za sprejem v študentski dom, ki jih je prejel ŠDL, tudi letos presega kapacitete javnih študentskih domov v Ljubljani. Do izteka roka v sredini avgusta so v sprejemni pisarni prejeli skupno več kot 9 tisoč prošenj.
ŠDL vsem študentom, upravičenim do subvencioniranega bivanja v študentskem domu, strehe nad glavo tako ne uspe zagotoviti do začetka študijskega leta. Mesec in pol po začetku semestra na sprejem v študentski dom čaka še natanko 1218 študentk in študentov. V lanskem študijskem letu pa so nekatere študentke in študentje na posteljo v študentskem domu čakali vse do meseca junija. Po besedah Igorja Brleka, predstavnika ŠDL, lahko podoben scenarij pričakujemo tudi letos.
V tokratni oddaji Kaj pa univerza se sprašujemo, kje biva več kot tisoč študentk in študentov, ki še vedno čakajo na klic iz sprejemne pisarne študentskih domov. O trenutnem stanju in načrtih za ureditev problematike prezasedenosti javnih študentskih domov – zasebne smo tokrat pustile ob strani – smo govorile s predstavniki ŠDL-ja, ministrstva za izobraževanje in Univerze v Ljubljani.
Prosilci za sprejem v študentski dom, ki so obtičali na čakalni listi, so pri iskanju začasne bivanjske rešitve prepuščeni sami sebi. Kje bivajo v času čakanja na sprejem v študentski dom, smo vprašali bruce in brucke. Po podatkih ŠDL je namreč kar 77 odstotkov vseh tistih, ki še čakajo na sprejem v študentski dom, študentov prvega letnika.
Poleg tovrstnega nomadizma oziroma menjave prenočišč in dnevnih migracij se študentke in študentje znajdejo tudi drugače.
Študentje in študentke svojo bivanjsko problematiko tako iz dneva v dan rešujejo individualno. Kako pa problematiko prezasedenosti javnih študentskih domov v Ljubljani naslavljajo pri ŠDL, ministrstvu za izobraževanje in Univerzi v Ljubljani? Za stališče Univerze v Ljubljani, krajše UL, smo se obrnili na ljubljanskega rektorja, Gregorja Majdiča. Ta je v svojem programu dela kot kandidat za rektorja UL navedel tudi zavzemanje za povečanje števila študentskih nastanitev.
Zavod ŠDL deluje neodvisno od ljubljanske univerze, zaradi česar slednja ni aktivno vključena v reševanje problema prezasedenosti študentskih domov. Majdič nam je zatrdil, da so na UL to skušali spremeniti in na ŠDL naslovili predlog sporazuma o pridruženem članstvu, s katerim bi UL dobila predstavnika v svetu zavoda ŠDL in prevzela del odgovornosti za rešitev problematike. Po besedah rektorja ljubljanske univerze Majdiča, ŠDL tega predloga ni sprejel.
Z vprašanjem o tem, kaj se je zgodilo s sporazumom med ŠDL in UL, smo se obrnili na predstavnika ljubljanskih študentskih domov, Igorja Brleka.
O načrtih za reševanje prostorske stiske študentskih domov smo povprašali tudi Ministrstvo za izobraževanje, znanost in šport, krajše MIZŠ, ki je pristojno za zagotavljanje potrebnih sredstev in infrastrukture javnim študentskim domovom.
Letos aprila je bil sprejet Zakon za urejanje položaja študentov, ki poleg koncesijskih sredstev za gradnjo in obnovo študentskih domov predvideva tudi dodatna sredstva iz državnega proračuna. Tako je v pripravi proračuna za leto 2023 investicijam v študentske domove skupno namenjenih nekaj več kot 8 milijonov evrov, kar vključuje tako predvidene prihodke od koncesij, kot tudi dodatna sredstva iz državnega proračuna. Kot še navajajo pri MIZŠ, gre za precejšnje zvišanje sredstev, namenjenih študentskim domovom. V letošnjem letu je bilo obnovi in gradnji študentskih domov skupno namenjenih zgolj 1,5 milijona evrov.
Odločanje o razporejanju in porabi sredstev za gradnjo in obnovo študentskih domov ter za druge večje investicije v domovih je po besedah Igorja Brleka v celoti v pristojnosti ministrstva. ŠDL sam razpolaga le s sredstvi od stanarin in komercialnih dejavnosti. Brlek opiše sodelovanje z ministrstvom glede možnih investicij.
Na MIZŠ so v odgovoru na naše vprašanje pisno navedli nekaj pripravljalnih aktivnosti za projekte gradnje in obnove študentskih domov.
Na Roški se pripravlja projekt gradnje študentskega doma z okoli 370 ležišči. Projekt je trenutno v fazi usklajevanja z ljubljansko mestno občino. Poleg gradnje novega študentskega doma na ministrstvu načrtujejo investicije za obnovo nekaterih starejših domov v Rožni dolini in na Ilirski. Po navedbah ministrstva preverjajo tudi primernost lokacije na območju Viča, čeprav je v aktualni strategiji prostorskega načrta Mestne občine Ljubljana navedeno, da na Viču ni prostora za nove namestitve za študente.
V Ljubljani niti eden izmed načrtovanih projektov še ni v teku, a MIZŠ navaja, da bodo v letu 2023 za nekatere investicije v univerzitetnih središčih pripravili potrebno projektno dokumentacijo in objavili razpise za izvajalce gradenj. Niso pa navedli, kateri bodo konkretni projekti, ki se bodo začeli izvajati že v prihodnjem koledarskem letu. Pri gradnji in obnovi študentskih domov tako kot na čakalni vrsti za vstop v študentski dom napredujemo počasi. V bližnji prihodnosti pa je po šestnajstih letih, ki so minila od izgradnje zadnjih treh domov, na obzorju gradnja novega študentskega doma v prestolnici. Le upamo lahko, da ne gre za fatamorgano.
Proti nuli sta se s študentkami in študenti pomikali vajenka Karin in Marja.
Naslovna fotografija je delo avtorice prispevka. Za osnovo je uporabljena fotografija Waiting in line by gamenacom.
Uredniški izbor
Napovedi
Prikaži Komentarje
Komentiraj