Faktorizacija na faktorizacijo, pogača

Danes se odpravljamo na Primorsko, natančneje na Fakulteto za humanistične študije, krajše FHŠ. Če izlet na slovensko obalo povezujemo s sproščenim koncem tedna, se motimo. Na omenjeni fakulteti se v luči varčevalnih ukrepov že več let dogajajo številne nepravilnosti, med njimi sta med najbolj očitnimi faktorizacija in cikliranje. Faktorizacija pomeni, da se izvedena ura dela ovrednoti s faktorjem, ki je manjši od ena. Poenostavljeno: opravljena ura dela ne šteje kot cela ura, ampak le njen del. 

Faktorizacija fakultetam članicam Univerze na Primorskem ni tuja. Do predlanskega leta je bila izvedba dela v obliki seminarjev na Fakulteti za humanistične študije ovrednotena s faktorjem 0,75. Rektorat Univerze pa je FHŠ za preteklo študijsko leto, torej leto 2020/21, naložil, naj uro seminarja, ki ga izvede docent, redni ali izredni profesor ovrednoti kot 0,5 opravljene ure neposredne pedagoške obveznosti. V praksi to pomeni, da oseba z izvedbo ene ure seminarja opravi pol ure delovne obveznosti. Na ta način se je povečalo dejansko število ur neposredne pedagoške obveznosti, ki jih mora oseba opraviti, da izpolni svojo tedensko obveznost. Več o faktorizaciji pove predsednica visokošolskega sindikata na FHŠ Sandra Bašič Hrvatin. 

IZJAVA

Naj spomnimo, da pravne podlage za takšno faktorizacijo ur neposredne pedagoške obveznosti, kot so predavanja, seminarji in vaje, sicer ni. Vrhovno sodišče Republike Slovenije je leta 2016 zapisalo, da Univerza nima zakonskega pooblastila, da s svojimi akti določi drugačno število ur pedagoške obveznosti, kot jih določa zakon, pač pa zgolj njihove oblike. Docent Luka Mišič s Pravne fakultete Univerze v Ljubljani dodaja, citiramo: “Nižje indeksiranje z 0,5-kratnikom de facto pomeni obid zakonskih določb in povečuje navzgor postavljene meje,” konec citata. 

Utemeljene pravne podlage v Zakonu o visokem šolstvu torej ni. Na Univerzi na Primorskem se pri faktoriziranju sklicujejo na Pravilnik za vrednotenje dela pedagoških delavcev ter raziskovalcev Univerze na Primorskem. O tem smo povprašali Sandro Bašič Hrvatin. 

IZJAVA

V sindikatu že dlje časa opozarjajo na probleme faktorizacije, a ostajajo neuslišani. 

IZJAVA

Faktorizacija je torej nezakonita in neupravičena praksa, ki se izvaja na podlagi pravilnika. Predavatelji in predavateljice morajo zato za enako število opravljenih ur de facto opraviti več ur. O tem, kaj faktorizacija pomeni za izvajalce in izvajalke študijskega procesa, ponovno Bašič Hrvatin.

IZJAVA

V zadnjem času v visoko šolstvo vse bolj vstopa nacionalizem, pa v kakršnikoli obliki že. V veljavo je denimo stopil spremenjeni Zakon o tujcih, ki za tuje študente določa, da za izdajo začasnega dovoljenja za bivanje zaradi študija ne zadošča več izjava staršev o zagotovilu zadostnih sredstev, pač pa morajo po novem imeti na računu nekaj tisoč evrov. Dogaja pa se tudi na področju zaposlenih. Pravilnik o spremembah in dopolnitvah Pravilnika za vrednotenje dela pedagoških delavcev ter raziskovalcev Univerze na Primorskem od leta 2017 profesorjem tujih jezikov nalaga večjo od zakonsko določene delovne obremenitve. Če docent, izredni ali redni profesor torej izvaja seminarje pri jezikovnih predmetih, ima enako tedensko obveznost kot lektor. 

V luči varčevalnih ukrepov, ki za nekatere zaposlene veljajo bolj kot za druge, se na FHŠ odvija tudi cikliranje. O tem, kaj je cikliranje in kako se izvaja v praksi, pove Bašič Hrvatin.

IZJAVA

Na Univerzi na Primorskem so drugačnega mnenja. Trdijo namreč, da cikliranje na študijski proces nima negativnega učinka, saj so vse študijske vsebine pokrite na ustrezen način. Še več, cikliranje predmetov naj bi imelo pozitivne posledice na pogodbe o zaposlitvi za matične visokošolske učitelje in sodelavce, saj se s tem omogoča znižanje stroškov za zunanje sodelavce in posledično zagotavlja dovoljšna finančna sredstva za pokrivanje plač redno zaposlenih sodelavcev. O vseh blagodejnih učinkih cikliranja smo povprašali bivšega študenta s FHŠ. 

IZJAVA

In dodaja. 

IZJAVA

Po mnenju izvajalcev študijskega procesa in študentov se cikliranje kaže kot uničujoča praksa. Medtem ko Univerza in fakulteta svoje početje opravičujeta z argumentom o izboljšani kakovosti, se v praksi kaže drugače. Več Bašič Hrvatin.

IZJAVA 

Bašič Hrvatin kot predavateljica pove, kako se to kaže v študijskem procesu in kaj to pomeni za izvajalce predmetov. 

IZJAVA

Univerza se pri svojem delovanju rada sklicuje na 58. člen ustave, ki narekuje, da so državne univerze in državne visoke šole avtonomne. A kaj avtonomija pomeni, če se s sklicevanjem nanjo niža kakovost študijskega procesa, povečuje nadobremenitev izvajalcev predmetov in ciklira študijske programe? Ker anomalijam Univerze na Primorskem ni videti konca in ker na odgovor vodstva fakultete še čakamo, bomo v redakciji pripravili krajši video prispevek.