Kaj pa mladi raziskovalci?
V oddaji Kaj pa Univerza? Se bomo danes posvečali doktorskim študentom in študentkam. Udeležili smo se 6. simpozija mladih raziskovalk in raziskovalcev na začetku znanstvene poti, ki letos nosi naslov Znanost in njeni pogoji.
Raziskovalna postaja ZRC SAZU Barje, kjer je simpozij potekal, je popolnoma nova zgradba. Otvorili so jo pred komaj pol leta, 18. aprila. V njej se sicer med drugim nahaja Biološki inštitut Jovana Hadžija, prostor za laboratorije arheologov, paleontologov in geografov. V stavbi je tudi skladišče založbe ZRC, tako da je stavba nekakšno raziskovalno logistično središče.
Poleg omenjenega se stavba ponaša tudi z modernim konferenčnim prostorom. Prav v tej, z lesom opaženi sobi, je potekal simpozij mladih raziskovalk in raziskovalcev.
O simpoziju smo se pogovarjali z mlado raziskovalko na Inštitutu za kulturno zgodovino ZRC SAZU in soorganizatorko tega dvodnevnega dogodka Vito Zalar.
Kdo simpozij sploh organizira in s kakšnim namenom, nam razloži Vita:
Mladi raziskovalci torej organizirajo simpozije, da bi drug drugemu predstavili svoje delo, pa tudi zato, da bi se med seboj spoznali in delili svoje izkušnje in tegobe.
Za kratek pregled strukture simpozija smo spet prosili Vito:
Več bomo o okrogli mizi, ki jo omenja Vita, povedali malo kasneje. Najprej se pozanimajmo, kakšen je bil potek simpozija danes:
Če vam je današnji program simpozija zanimiv in bi se ga želeli udeležiti, vas moramo žal razočarati. Petkov program, o katerem je govora, se je namreč pred eno uro končal. A brez skrbi! Mladi raziskovalci in raziskovalke imajo tudi načrte za prihodnost:
Mladi raziskovalci in raziskovalke ZRC SAZU bi torej radi še naprej organizirali simpozije. Bi se morda želeli povezovati tudi z Univerzo v Ljubljani? O povezovanju spet Vita:
Kaj pa Doktorska šola Univerze v Ljubljani, s katero bi se mladi raziskovalci povezovali, sploh je in kakšne so njene naloge? Poglejmo, kako se predstavijo na spletni strani Univerze. Na začetku izrazijo, da je Univerza, citiram: "oblikovala Doktorsko šolo in s tem prevzela institucionalno odgovornost za doktorski študij na programih vseh znanstvenih disciplin, ki jih gojimo na Univerzi.", konec citata. Začetki Doktorske šole segajo v leto 2007, formalno pa je njeno organizacijo in organe Senat Univerze potrdil šele maja lansko leto.
Kakšni so sploh cilji Doktorske šole? Spletna stran pravi takole: "Osnovna cilja Doktorske šole sta kakovost doktorskega študija na Univerzi v Ljubljani in prepoznavnost te kakovosti v slovenskem in svetovnem visokošolskem prostoru."
Mladi raziskovalci ZRC SAZU bi se, kot pravi mlada raziskovalka Vita, želeli med seboj povezovati. In pri tem jim lahko institucionalno podporo nudi Doktorska šola. Izmenjevanje izkušenj preko povezovanja je pomemben vidik kakovostnega doktorskega študija, na katerega pa se prevelikokrat pozabi.
A povezovanje z Doktorsko šolo nikakor ne more rešiti vseh težav, ki jih imajo mladi raziskovalci. O problemih raziskovalne dejavnosti v Sloveniji se je včeraj na prvi okrogli mizi z dr. Boštjanom Nedohom in Urško Slapšak pogovarjala naša sogovornica Vita Zalar.
Dr. Nedoh, ki je med drugim eden od organizatorjev Shoda za znanost, je govoril tudi o pripravi skorajda sprejetega Zakona o raziskovalni dejavnosti, ki pa je obstal v predalu zaradi odstopa Mira Cerarja z mesta premiera. Pravi, da bi bilo za slovensko raziskovalno dejavnost dobro, da je njeno financiranje urejeno stabilneje. Kot rešitev - poleg takojšnje finančne injekcije - bi predlagal podobno matematično formulo za izračun financiranja, kot je vpisana v Zakon o visokem šolstvu. Želi si torej financiranja, ki bi bilo neodvisno od volje Ministrstva za finance. Zakon o raziskovalni dejavnosti je torej praktično usklajen, na potezi pa je Ministrstvo za izobraževanje.
Beseda je na včerajšnji okrogli mizi tekla tudi o Javni agenciji za raziskovalno dejavnost Republike Slovenije - ARRS. Kaj pa pravzaprav je ARRS in kakšno povezavo ima z mladimi raziskovalci?
Kaj ARRS počne, nam je, sicer v pogovoru za oddajo Unikompleks, pojasnil Franci Demšar, novi direktor agencije NAKVIS. Demšar je bil v preteklosti tudi direktor ARRS-ja, zato področje dobro pozna. O tem, kaj ARRS sploh počne, Demšar:
Aktivni profesorji in raziskovalci torej preko projektnih skupin dobijo sredstva za raziskovalno dejavnost. Del teh sredstev pa je namenjen tudi za zaposlitev mladih raziskovalcev, s katerimi smo se včeraj družili na Barju.
O problemih, s katerimi se soočajo mladi raziskovalci, pa tudi ostali doktorski študentje na začetku kariere, je na okrogli mizi govorila Urška Slapšak, predsednica Upravnega odbora Mlade akademije. To je društvo, ki se je do leta 2016 sicer imenovalo Društvo mladih raziskovalcev Slovenije. Ime so spremenili, saj so v svoje delovanje poleg doktorskih študentov želeli vključiti tudi raziskovalce na začetku svoje kariere.
Urška Slapšak je kot eno glavnih težav, s katerimi se soočajo mladi raziskovalci, navedla nepoznavanje pravic in dolžnosti. Z drugimi besedami, mladi raziskovalci so prepogostokrat "deklice za vse", čeprav je njihova najpomembnejša in glavna naloga, da študirajo in pišejo doktorsko disertacijo.
Namesto tega se velikokrat zgodi, da jih raziskovalni mentorji izkoristijo tudi za kopico nalog, ki ne sodijo med delovne obveznosti mladih raziskovalcev. Slapšakova pravi, da bi se takšnim zagatam mladi raziskovalci lahko tudi izognili, če bi dobro prebrali pogodbo in se seznanili s pravilniki s tega področja. Seveda se sogovorniki na okrogli mizi zavedajo, da naslavljanje težav z delodajalcem ni lahek zalogaj, sploh ne za nekoga, ki se prvič sooča z zaposlitvijo. Biti mladi raziskovalec je v očeh mnogih privilegij, obljublja pa tudi nekajletno finančno stabilnost in ugodne raziskovalne pogoje.
O tem, kako neugodni so raziskovalni pogoji lahko, je med včerajšnjo okroglo mizo spregovorila tudi Jerneja Brumen, zdaj mlada raziskovalka na Inštitutu za slovensko izseljenstvo in migracije ZRC SAZU. Jerneja Brumen je sicer svojo pot mlade raziskovalke začela na neki drugi instituciji, a je zaradi neprimernega odnosa svojega mentorja nad raziskovanjem skoraj obupala. Po hudi duševni stiski, ki jo je povzročil zdaj že bivši mentor, je nov dom našla na ZRC SAZU, kjer nadaljuje svojo raziskovalno pot. Če vam je ime znano in se pravkar praskate po glavi in sprašujete: "čak, od kje že njo poznam?" verjetno niste edini. Jerneja Brumen je bila namreč pred leti urednica prav te redakcije, katere oddajo pravkar poslušate.
O duševnem zdravju in mladih raziskovalcih je sicer beseda tekla tudi na današnji okrogli mizi. O govorcih na okrogli mizi nam je v začetku oddaje nekaj besed že namenila soorganizatorka simpozija Vita. Če vas zanima odnos med raziskovanjem in duševnim zdravjem, za trenutek pozorno prisluhnite. Naša sodelavka Ana namreč o točno tej temi pripravlja naslednjo edicijo oddaje Psihoteka!
To pa še ni vse! Ana je pozorno poslušala tudi predstavitve tem, s katerimi se mladi raziskovalci ukvarjajo. Kot je pozorno poslušala prispevke Ana, lahko poslušalci in poslušalke pozorno poslušate tudi prispevke Znanstvene redakcije Radia Študent. In če boste med pozornim poslušanjem v naslednjih tednih zasledili besede damjak, jelen, oljčno olje, črepinje, rom, lingvistika in cigan, se boste spomnili tudi na Univerzitetno redakcijo.
Med mlade raziskovalce in raziskovalke se je za en dan pomešal Tomaž.
Uredniški izbor
Napovedi
Prikaži Komentarje
Komentiraj