Lovljenje poslednjega roka

Lovljenje poslednjega roka

Oddaja
7. 10. 2016 - 14.00

Poznate občutek, ko vam v grlo teče voda in si želite, da bi imeli samo še en dan, da bi lahko uspešno dokončali karkoli že pač morate dokončati? A hkrati se dobro zavedate, da ta odločilni dan ne bi spremenil popolnoma ničesar? No, nekako tako so se verjetno počutili mnogi študenti pred natanko enim tednom. Študenti predbolonjskih programov so namreč imeli zadnjo možnost zaključiti študij po starem programu do natanko 30. septembra 2016. Ta datum je sicer znan že vse od uvedbe bolonjskega študija leta 2004, kar pa praviloma ni pomenilo, da so se študenti k pisanju zaključnih nalog - diplom ali doktoratov - spravili kaj veliko pred rokom, prej nasprotno. Čeprav podatke za število letošnjih diplomantov na univerzi še zbirajo, ocene kažejo na to, da je v preteklem letu študij zaključilo več študentov kot v zadnjih petih letih skupaj. Še večje pa je bilo število prijav, saj vsem študentom ni uspelo doseči zastavljenega cilja - končati študij pred zastavljenim rokom. Glede vprašanja, kdo je odgovoren za to, da je bilo stanje ob koncu tako kaotično oziroma da zaključevanje študija po starem programu v tem dobrem desetletju ni potekalo bolj enakomerno, se vsi deležniki strinjajo, da je krivda na strani študentov. Na Študentski organizaciji Slovenije - krajše ŠOS - so dejali, da to priznavajo tudi študenti sami. Govori predstavnica za odnose z javnostmi Jelena Štrbac Nemec:

Izjava

Fakultete so se seveda že predhodno dobro zavedale, kakšno obremenjenost lahko pričakujejo ob koncu študijskega leta, pri čemer so se reševanja problema lotevale na najrazličnejše načine. Mnoge fakultete so študente preventivno spodbujale k zaključku študija - nekatere so to počele pisno, spet druge so študente celo klicale po telefonu - organizirale so informativna srečanja, na katerih so študentom pojasnile, kaj se od njih za uspešen zaključek študija pričakuje in podobno. A kljub vsem prizadevanjem  je bil ob koncu leta naval študentov še vedno ogromen. Obremenjeni so bili predvsem administrativni delavci, mentorji in člani komisije za ocenjevanje. Kako je to vplivalo na kvaliteto zaključnih del, razloži Štrbac Nemec:

Izjava

Kako so se z velikim številom zaključnih nalog soočali mentorji, nam iz prve roke pove predavatelj na oddelku za sociologijo Filozofske fakultete v Ljubljani Gorazd Kovačič:

Izjava

Ob povedanem ne moremo mimo vprašanja, zakaj so profesorji pristali na tako nemogoče pogoje. So jih morda motivirala obljubljena sredstva, ki so z vsakim uspešnim študentom, ki je okronal svoj študij z diplomo, romala v fakultetno blagajno? Kovačič nadaljuje:

Izjava

Naveden odgovor je sicer izjemno častivreden, a vsekakor močno vprašljiv. Sicer ne želimo sejati dvoma v to, da imajo profesorji povečini radi svoj pedagoški poklic - vse prej kot to. A težko je upravičiti močno povečan obseg dela, ki je povrhu vsega neplačan, s plemenitim razlogom veselja do dela.

Mnogi mediji špekulirajo, da je fakultete pri delu motiviral denar, ki so ga za možnost zaključka študija zahtevali od študentov. Številke se od fakultete do fakultete razlikujejo, a nekateri so morali odšteti tudi po 600 evrov. To prevladujoče mnenje o fakultetah-izkoriščevalkah dobro povzame predstavnica ŠOS-a Jelena Štrbac Nemec:

Izjava

In kaj na te očitke porečejo same fakultete? Povprašali smo prodekana Filozofske fakultete v Ljubljani Gregorja Perka:

Izjava

Javnost torej obsoja zaračunavanje za končanje študija po starem programu, fakultete pa po drugi strani zatrjujejo, da so bila sredstva porabljena namensko, kar naj bi po njihovem mnenju zaračunavanje opravičilo. A odgovor na to, ali so se fakultete okoristile na račun študentov, seveda ni tako enoznačen. Ljubljanska univerza je na svoji spletni strani sredi septembra natančno pojasnila, zakaj so pravzaprav prejeli občutno manj sredstev, kot bi jih, če bi ti študenti izobraževanje zaključili prej. Razlog tiči v spremembi v financiranju univerz s strani Ministrstva za izobraževanje, znanost in šport. Univerze so bile v zadnjih dvajsetih letih financirane na tri različne načine. Če povzamemo in nekoliko poenostavimo, je bil priliv sredstev na univerze med letoma 2004 in 2010 odvisen med drugim tudi od števila diplomantov, medtem ko je financiranje rednega dodiplomskega študija od leta 2011 vezano le na proračunsko postavko vlade na podlagi izhodišč iz leta 2010. Pri čemer je treba poudariti, da so se sredstva, dodeljena univerzam, nenehno zmanjševala - tudi do 12 %.

Preden se obregnemo ob to, ali pojasnilo univerze tudi opravičuje zaračunavanje zaključka študija študentov starih programov, si poglejmo še, kaj bo s tistimi posamezniki, ki si kljub tokratni neuspešnosti želijo v prihodnje študij enkrat za vselej zaključiti. Ti študenti bodo sicer študij lahko zaključili na bolonjskem programu na podlagi meril za prehode, a pod občutno slabšimi pogoji kot doslej. Ob koncu dodiplomskega študija bodo prejeli eno stopnjo nižjo izobrazbo, kot bi jo v okviru starega programa, poleg tega bodo za to morali ponovno odšteti tudi nekaj denarja. Ali si ŠOS prizadeva v smeri kakršnegakoli izboljšanja položaja teh študentov, Štrbac Nemec odgovarja:

Izjava

Videti je, da sta se šolsko ministrstvo in Študentska organizacija Slovenije združila v boju za pravice študentov in se ostro postavila proti domnevnemu izkoriščanju študentov s strani univerz in njihovih fakultet - pri tem pa rada pozabljata, da slednje najbrž ne bi imele potrebe po dodatnem zaračunavanju, če bi zanje bolje poskrbel njihov glavni financer - Ministrstvo za izobraževanje, znanost in šport, ki se, naj mimogrede povemo, na naša vprašanja in klice ni odzvalo.

Rok je ulovila Aicha.

 

 

 

 

 

facebook twitter rss

Prikaži Komentarje

Komentarji

zdravo. posnetki ne potegnejo. je morda tezava pri vas?

Kateri operacijski sistem imaš?

tudi meni ne dela noben posnetek.

posnetki zdaj delajo.

Komentiraj

Plain text

  • No HTML tags allowed.
  • Spletni in e-mail naslovi bodo samodejno pretvorjeni v povezavo.
  • Samodejen prelom odstavkov in vrstic.

Z objavo komentarja potrjujete, da se strinjate s pravili komentiranja.