Ma kakva »internacionalizacija« Univerze

Oddaja
5. 6. 2021 - 16.00

Državni zbor Republike Slovenije je 30. marca sprejel Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o tujcih. Glede na zapis na spletni strani vlade Republike Slovenije naj bi ta naslavljal, citiramo: »glavne rešitve glede kompleksne krize na področju migracij, znanja slovenščine, združitev družine, zadostna sredstva za preživljanje in brexit«.

Med najbolj sporne manevre novouzakonjene novele spada dopolnitev 33. člena, v katerem lahko v tretjem odstavku po novem preberemo slednje: »Za izdajo prvega dovoljenja za začasno prebivanje ... lahko tujec izpolnjevanje pogoja zadostnih sredstev za preživljanje dokazuje s sredstvi, ki si jih zagotavlja sam z delom, s pravicami iz dela ali zavarovanja, razen s povračili stroškov v zvezi z delom, z dohodki iz premoženja, z dohodki iz kapitala in iz drugih virov ali s pomočjo tistih, ki so ga dolžni preživljati, s štipendijo ali s sredstvi na računu, odprtem pri banki ali hranilnici v Republiki Sloveniji ali v tujini

Prej je za pridobitev dovoljenja za začasno prebivanje zaradi študija zadostovala pisna izjava staršev oziroma zakonitih zastopnikov, s katero je študentka ali študent dokazoval zadostno količino finančnih sredstev za bivanje. S preoblikovanjem novele Zakona o tujcih, ki je v veljavo stopila 26. maja oziroma pretekli teden, pa morajo tuji študenti in študentke kot pogoj za študij v Sloveniji zagotoviti sredstva v višini minimalnega osebnega dohodka na mesečni ravni za eno leto vnaprej. Dotičen znesek na mesečni ravni znaša najmanj 403 evre, kar konkretno pomeni, da mora imeti tuj študent ali študentka na računu pred začetkom akademskega leta vsaj 4.800 evrov, ki naj bi služili kot dokazilo o zmožnosti kritja bivanjskih stroškov.

Tuji študenti so stopili v stik z Delavsko svetovalnico in Gibanjem za dostojno delo in socialno družbo, kjer so jim ponudili pravno pomoč, tuji študenti in študentke pa so izrazili pomisleke glede zakona. Situacijo pojasni mednarodna prostovoljka pri Gibanju za dostojno delo in socialno družbo in tuja študentka iz Makedonije, Sara Velkoska

IZJAVA

Na spletni strani vlade Republike Slovenije je zapisano, da je temeljni cilj novele, citiramo, »olajšati vstop tistih državljanov tretjih držav, ki prihajajo na območje EU zaradi opravljanja raziskovalnega dela in študija, ter omogočiti njihovo mobilnost in mobilnost njihovih družinskih članov znotraj EU«. Pojavi se jasna diskrepanca med zapisano interpretacijo vlade in realnostjo, s katero naj bi se na podlagi zakona v prihodnje morali spopadati tuji študenti. Velika večina namreč na bančnem računu nima 5.000 evrov, ki sedaj predstavljajo pogoj za študij v Sloveniji. Na kakšen način bi bilo treba interpretirati dani člen, da bi ta po besedah vlade predstavljal »olajševalno okoliščino«, ostaja nejasno.

Okoli zakona in zagotavljanja dotičnega zneska pa se še vedno pojavljajo mnoge nejasnosti. Več o tem pove Goran Lukić, predsednik društva Delavska svetovalnica. 

IZJAVA

Ne glede na povedano zakon še vedno prizadene veliko večino študentk in študentov iz držav Balkana, od koder namreč prihaja 60 odstotkov tujih študentov v Sloveniji. Po podatkih statističnega urada se v Sloveniji izobražuje okoli 7.600 tujih študentk in študentov, kar skupno predstavlja devet odstotkov študentske populacije. V preteklem tednu so se slednji v veliki meri obrnili na Delavsko svetovalnico, kjer ponovno opozarjajo na pomanjkljivosti zakona.

O institucionalizirani diskriminaciji tujih študentk in študentov
 / 23. 4. 2021

IZJAVA

Z možnostjo dokazovanja zneska na mesečni ravni bi tako vsaj delno olajšali situacijo, v kateri so se znašli tuji študenti. V zakonu je namreč navedeno, da med prihodke spada tudi štipendiranje, ki pa predstavlja še eno področje institucionalizirane diskriminacije tujih študentk in študentov. Dotične zneske država sistematično krči že od leta 2012, ko je ukinila državne štipendije za tujce. Na javnem štipendijskem skladu so namreč v luči varčevalnih ukrepov v celoti ukinili podeljevanje novih štipendij za tujke in tujce za obdobje prihodnjih dveh let.

Pet tisoč evrov na računu kot pogoj za študij v Sloveniji predstavlja še eno od sistemsko implementiranih preprek, katerih namen je oteževanje vpisa na slovenske univerze. Strategija internacionalizacije slovenskega visokega šolstva, ki je bila sprejeta leta 2016, kot enega ključnih ciljev slovenske visokošolske skupnosti izpostavlja odprtost v mednarodno okolje. Razne strategije in evropske direktive, katerim na deklarativni ravni sledi Slovenija, se v realnosti manifestirajo kot postopno izločanje tujih študentov iz slovenskega visokega šolstva. Spremembe in dopolnitve Zakona o tujich predstavljajo samo še en korak k večletnemu ožanju dostopnosti slovenskih univerz v mednarodni sferi.

Manevriranje med interpretacijami in pomanjkljivostmi tiho sprejetega Zakona o tujcih predstavlja dodatno oviro pri ugotavljanju realnega stanja. Sodeč po komunikaciji z vpletenimi akterji na Delavski svetovalnici pojasnijo naslednje korake. 

IZJAVA

Glede prihodnjih ukrepov smo se obrnili tudi na Študentsko organizacijo Slovenije, ki se je za zdaj na zakon odzvala na deklarativni ravni. Več o razmišljanjih Študentske organizacije Slovenije njen predsednik Andrej Pirjevec. 

IZJAVA

Ostaja vprašanje, ali bi po potencialni vložitvi spremembe zakona, ki jo kot eno od možnosti omenja Pirjevec, le-ta bila sprejeta, glede na to, da so za implementacijo dopolnitve Zakona o tujcih odgovorni ravno ti isti poslanci. Na spremembe zakona se med drugim še niso odzvala veleposlaništva, prav tako komentarja še niso podale univerze. Na tej točki pozicijo univerz komentira Marija Jeremić, tuja študentka Filozofske fakultete in študentska učiteljica srbščine, slovenščine in angleščine, ki je v preteklih tednih v sodelovanju z Delavsko svetovalnico in Gibanjem za dostojno delo in socialno družbo pomagala pri organizaciji pobud upora proti spremembi Zakona o tujcih. 

IZJAVA

Kot ključne se torej trenutno kažejo akcije samih tujih študentk in študentov, ki poskušajo s samoorganiziranjem doseči vse relevantne akterje in institucije. Na Facebooku so se tuji študenti in študentke tako osrediščili v skupini Tuji študenti v Sloveniji, v kateri potekata izmenjava stališč in organiziranje. Marija Jeremić pri tem opozarja tudi na dolgoročne posledice, ki jih prinaša ohranitev dotičnega zakona. 

IZJAVA

V luči sprememb in dopolnitev zakona za tujce osvetljujemo institucionalizirano diskriminacijo. Po besedah dekana Filozofske fakultete, Romana Kuharja, je to »še ena genialna poteza države, sprejeta na hitro in na skrito, ki nas bo še dodatno zapirala v samozadostnost našega domačijskega sveta«.

Ma kakva internacionalizacija univerze.
 

Oddajo je pripravila Lori.

facebook twitter rss

 

Podprite kakovostne radijske vsebine tudi v koronski dobi, kliknite na

 

Prikaži Komentarje

Komentarji

😶

Komentiraj

Plain text

  • No HTML tags allowed.
  • [[nid:123]] - Insert a node content
  • Samodejen prelom odstavkov in vrstic.
  • Spletni in e-mail naslovi bodo samodejno pretvorjeni v povezavo.

Z objavo komentarja potrjujete, da se strinjate s pravili komentiranja.

randomness