Poslanski klubi ŠOU v Ljubljani

Poslanski klubi ŠOU v Ljubljani

Oddaja
11. 10. 2020 - 16.00

Naslednji teden v sredo, 14. oktobra, bodo potekale volitve predstavnikov v študentski zbor Študentske organizacije Univerze v Ljubljani, krajše ŠOU v Ljubljani, in v upravne odbore študentskih organizacij visokošolskih zavodov oziroma v ŠOVZ-je. Volitve bodo potekale na 29 fakultetah. Glede na dokončni volilni razglas bo med kandidati za študentske poslance z dveh različnih list mogoče izbirati zgolj na petih volilnih enotah: Fakulteti za družbene vede, Fakulteti za elektrotehniko, Fakulteti za farmacijo, Fakulteti za kemijo in kemijsko tehnologijo ter na Fakulteti za računalništvo in informatiko. Na ostalih 24 fakultetah je izbira poslancev omejena na eno listo.

Kandidati za študentski zbor in ŠOVZ-je
 / 25. 9. 2020

Ob odpiranju kandidatur se je obetalo, da bosta tudi na Filozofski fakulteti kandidirali dve listi: trenutno izvoljena Združena lista študentskih društev, ki je v prejšnjem mandatu delovala v okviru poslanskega kluba Zagon, in nova skupina, Združena lista Filofaksa, ki bi se, sodeč po uporabi profila Povezanih na Facebooku za izvajanje svoje kampanje najverjetneje pridružila njihovemu poslanskemu klubu. A ker nova lista kandidatur svojih članov očitno ni dopolnila z manjkajočimi dokazili o študentskem statusu, na letošnjih volitvah ne bo nastopila. Na vprašanje, ali člani nove liste sploh obstajajo, glede na to, da jim poleg vpisa na fakulteto manjka tudi vpis v spletno bazo prebivalcev Slovenije, ki jo vodi Statistični urad, še nismo prejeli odgovora - niti s strani volilne komisije niti s strani liste same.

Na 24 fakultetah, na katerih so sedeži študentskih poslancev torej praktično že razdeljeni, bodo glede na pripadnost list poslanskim klubom v prejšnjem mandatu najverjetneje izvoljeni trije poslanci skupine Zagon, 11 poslancev Združenja avtonomnih študentskih skupin - Modro za študente ter 11 poslancev Skupine Povezani. Vseh poslancev v študentskem zboru bo 43, neopredeljenih torej ostaja še 18 mest. Liste, ki letos nastopajo na volitvah, bodo predstavljene v okviru predvolilnega soočenja, ki si ga boste na spletni strani Radia Študent lahko ogledali v torek. Današnjo oddajo pa bomo namenili kratkemu pregledu delovanja omenjenih trenutno aktivnih študentskih skupin v preteklih mandatih.

Skupini Modro za študente in Povezani izhajata iz združenja Neodvisna študentska mreža - Nisi sam, poimenovanega tudi kot modri. Skupina se je izoblikovala v letu 2008, in sicer kot nasprotno študentsko združenje takrat prevladujoči Samostojni akademski skupini - SAS oziroma oranžnim. Modri so kot opozicija oranžnim prvič nastopili na volitvah v študentski zbor za mandatno obdobje med letoma 2008 in 2010. Predstavljali naj bi liberalno alternativo bolj katoliško usmerjenim oranžnim. Na volitvah so večino sprva dobili oranžni, a so bili zaradi številnih kršitev v volilnem procesu, recimo zavrnitve kandidatur predstavnikov modrih z utemeljitvijo, da so bile te poslane po priporočeni in ne po navadni pošti, februarja 2009 prisiljeni razpisati dodatne volitve. Na njih je večino študentskih poslancev dobila Neodvisna študentska mreža.

Nestrinjanja med dvema linijama znotraj Neodvisne študentske mreže, ki sta se pozneje ustalili v Modrih in Povezanih, naj bi se prvič pokazala ob vprašanju nasledstva Jerneja Štromajerja, predsednika Neodvisne mreže. Štromajer je moral namreč zaradi sumov korupcije in očitkov o netransparentni porabi koncesijskih sredstev leta 2010 odstopiti. V naslednjem mandatu, med letoma 2010 in 2012, so poznejši Modri in Povezani delovali kot nasprotujoči si skupini, Modri v poslanski skupini pod imenom Ivan, kave!, Povezani pa predvsem v klubu Gambino. V tem mandatnem obdobju je delovalo sedem različnih poslanskih klubov, nekateri obe leti, nekateri zgolj krajši čas, pogoste pa so bile tudi zamenjave poslancev znotraj njih, zato je nekoliko težje določiti, kdo je spadal kam.

Neuradni rezultati študentskih volitev
 / 26. 10. 2012

Na volitvah leta 2012 sta prvič nastopili dve različni skupini, poimenovani Modro za študente in Povezani - slednji so nastopali kot rdeči. V času volilne kampanje se je zdelo, da gre za nasprotujoči si združenji: na Ekonomski fakulteti je morala na primer posredovati policija, saj naj bi pripadniki Povezanih razbili stojnico, na kateri so Modri izvajali svojo kampanjo. Tovrstna predvolilna soočenja pa niso prešla v večja nasprotovanja med trajanjem mandata.

Eden izmed razlogov je bila verjetno tudi izvolitev skupine Iskra v študentski zbor. Če je Neodvisna študentska mreža predstavljala liberalno alternativo desno usmerjeni SAS, je Iskra predstavljala levo alternativo liberalnim Modrim in Povezanim. Skupine Modri, Povezani in danes neobstoječa Sui Iuris, pri kateri naj bi šlo zgolj za variacijo Povezanih, so se tako združile v koalicijo, v opoziciji pa sta ostala poslanski klub Zagon, v katerega so se združili nepovezani poslanci in nekateri prejšnji pripadniki SAS, ter Iskra.

Soočenje pogledov in stališč o predlaganih spremembah statuta ŠOU.
 / 3. 12. 2013

Razlogi za ločeno delovanje opozicijskih skupin so bili po eni strani praktične narave: obe skupini sta imeli dovolj poslancev za ustanovitev poslanskega kluba, kar je pogoj za pridobitev določenih pristojnosti in ugodnosti. Vsak poslanski klub sme na primer predlagati svojega tožilca, upravičen pa je tudi do dela sredstev iz proračuna. Deloma pa je šlo tudi za politična razhajanja, ki so se na primer pokazala ob nasprotovanju Zagona Iskrinemu referendumu o reformi ŠOU v Ljubljani leta 2013.

V obdobju med 2012 in 2014 je bil za predsednika ŠOU v Ljubljani izvoljen Rok Liković, član Modrih. Predsedstvo Modrih in Povezanih je leta 2013 študentskemu zboru v izvolitev za direktorja ŠOU v Ljubljani predlagalo Andreja Klasinca, ki trenutno še vedno deluje v tej funkciji.

Koalicija Modrih in Povezanih je značaj svojega združevanja razločno predstavila ob branju predloga proračuna za leto 2013. Ta je med drugim predvideval vzpostavitev enotne ekipe za trženje znotraj ŠOU v Ljubljani, ki naj bi prek sodelovanja s podjetji, katerih ciljna skupina so študentje, pridobila dodatna sredstva in na ta način zagotovila večjo neodvisnost študentske organizacije. Nekoliko pozneje v istem letu je koalicija pripravila tudi načrt investicije približno 200.000 evrov koncesijskih sredstev v preureditev prvega nadstropja Kersnikove 4 v »študentski hotel«. Tribuna in Šouvizija, ki sta takrat delovali v tem nadstropju, naj bi se preselili v prostore Radia Študent, tako da bi koalicija hkrati poskrbela še za racionalizacijo študentskih medijev. Predlog je bil na študentskem referendumu, ki je bil sprožen s strani skupine Iskra, zavrnjen.

V naslednjem mandatu, med letoma 2014 in 2016, so se oblikovali trije poslanski klubi, ki so si glede na število članov sledili po naslednjem vrstnem redu: Modro za študente, Povezani in Zagon. Predsednik ŠOU v Ljubljani je ostal Liković, v koalicijo pa je takrat vstopil tudi Zagon. V opoziciji so ostali zgolj nepovezani poslanci, brez svojega poslanskega kluba.

Ob branju proračuna za leto 2015, ki je bil sicer usmerjen v varčevanje, je Andrej Klasinc predstavil tudi načrt za zagon projekta Študentski kampus. Ta je bil zasnovan v letu 2014, ko je ŠOU v Ljubljani zemljišče za novi kampus za trikratnik tržne cene odkupila od nekdanjega študentskega funkcionarja. Investicija v ureditev Kampusa na Pivovarniški 6 v finančnem načrtu ni bila omenjena kot posebna proračunska predpostavka, saj je bil zanjo načrtovan in pozneje tudi najet polmilijonski kredit. Plan investicije v Študentski kampus je bil večinsko sprejet, proti njemu sta na seji glasovala dva neodvisna poslanca, en neodvisni poslanec pa se je glasovanja vzdržal.

Tribuna med 2015 in 2020
 / 14. 9. 2020

Mandat med letoma 2014 in 2016 je poznan tudi po posegu Modrih v imenovanje nove urednice študentskega časopisa Tribune, ki je vodil v postopno zmanjšanje njegovega delovanja. Takrat postavljena urednica Ana Pavlič uradno sicer ni bila članica skupine Modro za študente, a je z njimi sodelovala, na primer v volilni kampanji Modrih na Fakulteti za družbene vede leta 2012. Skupina Povezani pa je mandat obeležila tudi s predlogom, da se ŠOU v Ljubljani »ogradi od vpletanja Radia Študent v obrambno strategijo Republike Slovenije« oziroma od pobude referenduma proti spremembam Zakona o obrambi v letu 2015.

Na volitvah leta 2016 je združevanje Modrih in Povezanih pripeljalo do vzpostavitve skupne liste na Filozofski fakulteti, FiloFace. Ta je nastopila nasproti Združeni listi študentskih društev, ki je v študentskem zboru delovala v opoziciji. Prevzem poslanskih sedežev Filozofske fakultete s predvolilno kampanjo spolnega nadlegovanja kandidatk nasprotne liste je bil sicer neuspešen, še vedno pa so študentski zbor  od leta 2016 do leta 2018 sestavljali isti trije poslanski klubi. Za predsednika ŠOU v Ljubljani je bil izvoljen Klemen Peran, član Modrih.

V prejšnjem mandatnem obdobju, se pravi od leta 2018 do leta 2020, sta imela tako poslanski klub Modro za študente kot poslanski klub Povezani vsak 15 poslancev, Zagon pa 5. Nepovezanih poslancev je bilo torej 8. Funkcija predsednika ŠOU v Ljubljani je še naprej pripadala Modrim, najprej Klemnu Peranu, februarja 2019 pa ga je zamenjala Mubina Vrtagić. Modri so zasedali tudi resor za socialo in zdravstvo, resor za študijsko problematiko ter resor za komuniciranje in razvoj. Preostali trije resorji, za mednarodno sodelovanje, obštudijske dejavnosti ter Študentske organizacije visokošolskih zavodov pa so pripadali Povezanim.

MOL in ŠOU z dražbo v prodajo prostorov
 / 29. 8. 2019

V tem mandatu se je ŠOU v Ljubljani odločil, da bo prodal svoje prostore na Kersnikovi 4. Prodaja je potekala v nekoliko nenavadnih okoliščinah, saj so morali zainteresirani kupci v roku štirinajstih dni od objave razpisa za javno dražbo vplačati varščino v višini okrog 100.000 evrov, dva dni pozneje pa oddati zavezujočo ponudbo. Pogoj je izpolnilo samo podjetje Gast Gostinstvo, ki je kot edini dražitelj odkupilo tudi prostore v lasti Mestne občine Ljubljana na Kersnikovi. Glasovanja o pooblastitvi direktorja ŠOU v Ljubljani za sklenitev prodajne pogodbe sta se vzdržala en poslanec Zagona in ena neodvisna poslanka, vsi ostali pa so sklep podprli.

Narava poslanskih klubov se bo v naslednjem mandatnem obdobju precej preoblikovala. Organa ŠOU v Ljubljani, ki sta bila do sedaj prisotna za izvajanje nadzora, Tožilstvo in Razsodišče, je julija 2020 zamenjala Pritožbena komisija. Komisija je sestavljena iz štirih članov: vse izvoli študentski zbor, dva izmed svojih članov, dva pa na predlog Predsedstva ŠOU v Ljubljani. S tem se ukinja možnost izvajanja nadzora nad delovanjem ŠOU v Ljubljani prek tožilcev poslanskih klubov. Medtem ko je za ustanovitev kluba in posledično predlaganje svojega tožilca zadoščalo 5 študentskih poslancev, sedaj na izbiro članov Pritožbene komisije lahko vpliva zgolj večina vseh poslancev.

facebook twitter rss

 

Podprite kakovostne radijske vsebine tudi v koronski dobi, kliknite na

 

Prikaži Komentarje

Komentiraj

Plain text

  • No HTML tags allowed.
  • Spletni in e-mail naslovi bodo samodejno pretvorjeni v povezavo.
  • Samodejen prelom odstavkov in vrstic.

Z objavo komentarja potrjujete, da se strinjate s pravili komentiranja.

randomness