Svetovalnica za prosti čas

Svetovalnica za prosti čas

Oddaja
2. 2. 2020 - 16.00

V oddaji Kaj pa univerza?, ki je z novo shemo sedaj na programu vsako nedeljo ob 16. uri, bomo tokrat skozi psihološko prizmo razmišljali o študentskem prostem času.

Povezavo med organizacijo prostega časa študentov in njihovim kariernim razvojem ter razvojem poklicne identitete lahko v psihološki oziroma psiho-ekonomski akademski literaturi na Zahodu zasledimo že v 50-ih letih prejšnjega stoletja. Čeprav so se pred tem raziskovalci večinoma osredotočali na različne načine preživljanja prostega časa v povezavi s splošnim identitetnim razvojem skozi obdobja otroštva, adolescence in prehoda v odraslost, pa so začeli v osemdesetih oz. devetdesetih letih v »mainstream« psihologiji vse več pozornosti in raziskovalne energije vlagati v povezave med prostim časom in poklicno oziroma karierno identiteto. Prostočasne aktivnosti in njihov pozitiven vpliv na posameznikovo blagostanje in razvoj so se tako v fokusu empiričnih raziskav začele vse bolj neposredno povezovati z razvojem kariere.

Ideja, da mladostnikov oziroma študentov prosti čas in njegova kasnejša poklicna vloga recipročno vplivata druga na drugo, torej ni nova in sama po sebi tudi ni slaba. Vendar so tovrstne povezave sčasoma privedle do točke, na kateri so si primarni koncept prostega časa prilastili karierni načrti. Vključevanje v primerne in pozorno izbrane prostočasne aktivnosti naj bi v okviru poklicnih ali kariernih koristi posamezniku v ključnem obdobju njegovega življenja pomagalo strniti in zaključiti proces poklicnega razvoja ter doseči tudi dolgoročnejše cilje. 

Poleg raziskovanja in preizkušanja različnih vlog, socialnega in miselnega razvoja, razvoja in pridobivanja novih kompetenc, ki ga skrbno izbrane prostočasne aktivnosti omogočajo, naj bi te bile povezane tudi s kasnejšimi poklicnimi in delovnimi dosežki.

Nazaj k definicijam: pojem kariere se je od 70-ih let prejšnjega stoletja drastično spremenil in že dolgo več ne pomeni le poklica ali službe. »Novejše« definicije s konca 70. let in začetka 80-ih let pojem kariere enačijo s konceptom življenja in dela oziroma načrtovanjem celostnega življenjskega sloga. Kot pomembne elemente kariere pa navajajo tudi ostala področja, kot so zdravje, prosti čas, medosebni odnosi in osebni cilji. 

Ker naj bi bila študentska leta najbolj intenzivno povezana z iskanjem, preizkušanjem in izbiro bodoče kariere, so se v 70-ih letih v ameriškem družbenem prostoru pojavile pobude za širitev polja študentskega svetovalnega dela. Pomoč pri poklicnih odločitvah in usmeritvah pri načrtovanju kariere se je po novem razširila tudi na svetovanje na področju prostočasnih aktivnosti - ang. leisure counseling.

Ugotovitve, da lahko »pravilno« prostočasno udejstvovanje študentov in mladostnikov neposredno pripomore k njihovemu kariernemu razvoju, so spremenile in povečale nabor nalog tako šolskih kot tudi študentskih svetovalnih in kariernih služb. Te so na seznam svojih nalog postopoma dodajale tudi svetovanje na področju upravljanja prostočasnih aktivnosti kot orodja za karierni napredek in razvoj. Poleg tega se je v tistem času - torej v 70-ih in 80-ih letih prejšnjega stoletja - starostna meja začetka strateškega ukvarjanja s posameznikovo karierno prihodnostjo kot osrednjim in ključnim ciljem njegovega osebnega razvoja pomaknila globoko v obdobje otroštva. 

V ameriških člankih iz istega obdobja se je na primer pojavila pobuda po preseganju »nepotrebne dihotomije« med prostočasnimi in kariernimi programi, ki so vključeni v kurikulume vrtcev, osnovnih in srednjih šol ter snovanje enotne sinteze življenjsko-kariernega razvoja. 

Toda psihološko raziskovanje praktično nikoli ni zgolj neodvisno odkrivanje absolutnih in neizpodbitnih resnic. Ugotovitev in smernic, ki izhajajo iz psiholoških raziskav, skoraj nikoli ne moremo oziroma ne smemo obravnavati izven najrazličnejših družbenokulturnih, časovnih, geografskih in zgodovinskih kontekstov, v katerih so bile zasnovane. Zato nam tudi zgoraj opisan trend v raziskovanju prostega časa mladih v kontekstu njihove karierne prihodnosti v tem primeru lahko odstre družbene okoliščine, v katerih se je ločnica med prostim časom in delom zabrisala, meje dela pa so se iz »delovnih« ur raztegnile čez celotno življenjsko perspektivo in slog. 

Še več, pritiski na posameznikovo skrbno premišljeno in načrtovano izbiro kariere so se v obliki zbiranja dragocenih izkušenj, piljenja in nabiranja lepo zvenečih kompetenc, udeleževanja delavnic in izobraževanj s certifikati in potrdili o udeležbi ter širjenja potencialno koristne socialne mreže, razpredli čez že veliko zgodnejša obdobja pred dejanskim začetkom kariere. 

Večina zgoraj omenjenih raziskav izhaja iz severnoameriškega družbenega prostora, kjer so se ti trendi - kot omenjeno - pojavili že v 70-ih ali v začetku 80-ih let. Pri nas pa je zadeva še dokaj sveža, vendar so podobne pobude načele tudi prosti čas slovenskih študentov. Kako pa ljubljanska univerza skbi za karierni razvoj svojih študentov? 

V letih 2015 - 2020 bo Karierni center Univerze v Ljubljani ob podpori Evropske unije oziroma Evropskega socialnega sklada ter Ministrstva za izobraževanje, znanost in šport, nadgradil svoje dejavnosti. V ospredju projekta nadgradnje so na primer vseživljenjsko učenje, pridobivanje znanj in spretnosti za boljšo zaposljivost, izpopolnjevanje in validiranje pridobljenih kompetenc, spodbujanje prožnih oblik učenja ter podpora kakovostni karierni orientaciji za šolajočo se mladino. 

Ne zaostaja niti Univerza v Mariboru.

Meja med študentskimi formalnimi obveznosti in njihovim prostim časom se tako vse hitreje tanjša tudi pri nas, aktivnosti za razvoj podjetnosti pa se - prikrito ali pa tudi ne - vključujejo že v kurikulume predšolske vzgoje. A o mini podjetnikih v vrtcih kdaj drugič. Tisti pravi, lastni, prosti čas, ki naj bi bil očiščen študijskih obveznosti, si torej košček za koščkom prisvajajo bodoči karierni načrti, nerazvite kompetence in networking eventi. 

Tako je odmerjanje prostega časa za career building aktivnosti postalo nekaj prevladujočega in - če se pretvarjamo ali pa ne - zabavnega in izpolnjujočega. Vse to pa je - pa čeprav zveni kot slaba teorija zarote - del širše globalne kapitalistične delovne sheme, ki lahko v primeru, ko so izpolnjeni ali vsaj vestno zasledovani zgoraj našteti karierni ideali, od posameznika pod čim bolj ugodnimi pogoji iztrži čim več. V ozadju pa seveda odmeva imperativ, da izbran poklic in opravljanje bodočega dela ne sme biti samo to - poklic in delo - obenem mora sovpadati tudi z ostalimi vidiki tvojega življenjskega sloga ter nuditi maksimalno izpopolnitev in samouresničitev na različnih področjih. 

Obenem pa seveda velja, da je za študente, ki želijo polje svojih interesov in izkušenj razširiti v smeri, ki jih zanima, aktivno in preudarno vključevanje v neobvezne obštudijske ponudbe smiselno, notranje vodeno in celo prijetno, karierni centri pa lahko predstavljajo pomemben svetovalni prostor, kamor se lahko študenti v stiski obrnejo. Kje je torej meja med zunanje vsiljenim lovom na kompetence in lastnim navdušenjem za vključevanje v aktivnosti, ki jih lahko nekoč brez slabe vesti vključiš v svoj življenjepis?  

 

Odpoved: Z željo po kariernem razvoju se na radiu uri vajenka Alja. 

 

facebook twitter rss

 

Vam je bilo všeč, kar ste prebrali? Če bi radi spodbudili in podprli še več takih vsebin, potem kliknite na

 

Prikaži Komentarje

Komentiraj

Plain text

  • No HTML tags allowed.
  • Spletni in e-mail naslovi bodo samodejno pretvorjeni v povezavo.
  • Samodejen prelom odstavkov in vrstic.

Z objavo komentarja potrjujete, da se strinjate s pravili komentiranja.

randomness