Težak je život tujca u Sloveniji, al mi ga nečemo izkusit

Na Radio Študent se je obrnila vrsta študentov iz naših nekdanjih bratskih republik, saj sta jih zavrnili tako mariborska kot ljubljanska medicinska fakulteta na nadvse neobičajen način. Običajno se vpisna mesta, ki so namenjena tistim brez državljanstva, enakomerno razdelijo med Slovence brez slovenskega državljanstva in na vse ostale brez slovenskega državljanstva, ki jih imenujejo tuji študentje. Obe medicinski fakulteti sta razpisali nekaj mest, ki so bila po pravilih namenjena obema kategorijama študentov, nakar so konec avgusta več kot sto tujih študentov obvestili, da njihove prijave sploh ne bodo obravnavane, ker sta se fakulteti naknadno odločili sprejeti samo Slovence brez slovenskega državljanstva.

Da je taka vnaprejšnja zavrnitev nepričakovana in nesprejemljiva, pojasni Džan Haračić iz Bosne in Hercegovine.

IZJAVA

Haračić se je odločil za študij v Sloveniji, ker je predvideval, da bodo tukaj njegove študentske in človekove pravice upoštevane v večji meri kot v Bosni in Hercegovini. Na študij medicine pa se je prijavil, ker vidi v tem priložnost narediti nekaj za sočloveka in želi opravljati človekoljuben poklic. Razpis za vpis na medicinske fakultete so slednje torej naknadno spremenile in omejile zgolj na Slovence brez slovenskega državljanstva, ostale prijavljene brez državljanstva pa vnaprej zavrnile, ampak šele pred nekaj dnevi, ko je bilo za nove prijave že prepozno.

IZJAVA

V pisni obrazložitvi se prijavno-informacijska služba Univerze v Ljubljani v primeru obeh fakultet sklicuje na pravilnike, ki naj bi sicer določali, da je treba mesta razpisati za obe kategoriji študentov, a da naj bi ti isti pravilniki hkrati omogočali, da se fakultete naknadno odločijo, katere kategorije bodo upoštevale. Toda ob pregledu pravilnikov na redakciji nismo zasledili nobenega člena, ki bi fakultetam omogočal naknadno spreminjanje pogoja razpisa, ki je že v teku.

Kljub temu sta obe medicinski fakulteti vnaprej odpisali vse študente brez slovenskega državljanstva, ki po neki sreči ali nesreči niso bili rojeni v družino s slovensko pripadnostjo. Letos to žal ni prvi udarec, ki so ga deležni tovrstni oziroma bodoči študentje, saj še vedno ni razrešena sporna sprememba Zakona o tujcih, ki zaostruje pogoje za pridobivanje vizuma za bivanje v Sloveniji za študente iz držav izven Evropske unije. Proti temu zaostrovanju so se med drugim izrekli tako Študentska organizacija Slovenije, Visokošolski sindikat Slovenije kot rektorska konferenca, v kateri sta tudi rektorja ljubljanske in mariborske univerze, ki pa trenutno dopuščata tovrstno svojeglavo in potencialno izvenpravno ravnanje svojih medicinskih fakultet.

O tem, kako v zvezi z Zakonom o tujcih poteka pogajanje študentskih organizacij z vlado in ministrstvom za notranje zadeve, pove predsednik Študentske organizacije Slovenije, Andrej Pirjevec.

IZJAVA

V trenutni situaciji v ušesa posebej bode izgovor, ki so ga zavrnjeni bodoči študentje dobili od prijavno-informacijske službe po telefonu, in sicer, da naj bi bila v igri višja sila, točneje odločitev slovenske vlade. Za kakšno odločitev naj bi šlo, smo vprašali ministrstvo za izobraževanje, na odgovor pa še čakamo. Prav tako smo glede dogajanja poslali vprašanja obema omenjenima medicinskima fakultetama, vsem članom rektorske konference in Študentski organizaciji Slovenije. V imenu slednje je spregovoril Pirjevec.

IZJAVA

Na ŠOS-u bodo v naslednjih dneh pridobivali pravna mnenja, da omenjenim kandidatom pomagajo, v kolikor so bili oškodovani.

Z Univerze v Ljubljani so nam sporočili, da pravilnik določa, da se za redni študij na dodiplomskih študijskih programih in enovitih magistrskih študijskih programih druge stopnje za Slovence brez slovenskega državljanstva in tujce lahko razpiše dodatno število prostih vpisnih mest. Vendar to število praviloma ne sme presegati 20 odstotkov števila prostih mest za državljane Republike Slovenije in državljane članic Evropske unije. Najmanj polovica teh vpisnih mest je namenjena Slovencem brez slovenskega državljanstva. Glede na navedeno imajo Slovenci brez slovenskega državljanstva prednost pri razvrščanju, saj jim je namenjena najmanj polovica razpisanih mest. Po interpretaciji Univerze v Ljubljani sledi, da ker je eno razpisano mesto na ljubljanski medicinski fakulteti že zasedel Slovenec brez slovenskega državljanstva, ni bil sprejet noben tuji državljan iz držav nečlanic EU.

Z Univerze na Primorskem so pojasnili, da če bi teoretično razpisali samo eno mesto, potem bi to moralo biti na razpolago Slovencem brez slovenskega državljanstva. Na Univerzi na Primorskem so do sedaj uspeli zagotoviti vpis tako zainteresiranim Slovencem brez slovenskega državljanstva kot tudi tujim kandidatom, ki so se izkazali z najvišjim številom točk.

Ključno bo torej presoditi, ali je to, da so mesta v začetku razpisana za določene kategorije, pravno dopustno sredi razpisa naknadno spreminjati in ali je to pravično do tistih, ki se jih naknadno izključi. Pravilnik namreč govori o tem, za koga je treba mesta razpisati, ne omogoča pa izrecno nacionalističnega ključa pri izbiranju kandidatov, ko so mesta enkrat že razpisana in prijave oddane.

Medtem ko čakamo na odgovore ostalih vpletenih, se Haračić in ostali zavrnjeni kandidati ne bodo vdali brez boja.

IZJAVA

Zavrnjeni kandidati so se obrnili tudi na Gibanje za dostojno delo in socialno družbo, prek katerega so prišli v stik z avtorico prispevka* in kjer jim nudijo pravno svetovanje. Na voljo imajo še možnost pritožbe ー v primeru Haračića do 20. septembra. Če to ne bo uspešno, razmišljajo o tožbi.

 

Sklep prijavno-informacijske službe UL

* Avtorica prispevka je članica društva Gibanje za dostojno delo in socialno družbo.

Odgovori:

Univerza v Mariboru

Ministrstvo za izobraževanje

Medicinska fakulteta Univerze v Ljubljani