Hibe študentskega volilnega prava

Piše se leto 2022, leto, ki so ga mediji poimenovali kot supervolilno. Družbeno-politični diskurz se veliko časa posredno ali neposredno vrti okrog volitev – državnozborskih, predsedniških, lokalnih in volitev v državni svet. A študente poleg teh volitev čakajo še dvojne – volitve predstavnikov v Študentski zbor ŠOU v Ljubljani ter volitve v študentski svet na matični fakulteti. Slednje potekajo vsako leto, a je z njimi povezana vrsta problematik, ki odražajo strukturne probleme.

Študente in študentke na ravni Univerze v Ljubljani predstavlja Študentski svet Univerze v Ljubljani, krajše ŠS UL, na ravni fakultete pa študentski svet članice. Volitve predstavnikov v študentski svet članice so urejene na dveh nivojih. Na ravni Univerze takšne volitve ureja Pravilnik o volitvah predstavnikov študentov v študentske svete članic in organe članic Univerze v Ljubljani, recimo mu kar Pravilnik UL, nato pa še vsaka članica lahko sprejme pravilnik, ki posebej ureja volitve v študentski svet članice. Avtorja prispevka sklop aktov, ki urejajo volitve študentskih predstavnikov, imenujeva kar »študentsko volilno pravo«.

V zadnjem letu se je uporaba pravil študentskega volilnega prava v praksi večkrat pokazala za pomanjkljivo. Gre predvsem za napačno uporabo pravil pri odločanju volilnih odborov ter problematiko neusklajenosti pravnih aktov. Jedro problema pa predstavlja dejstvo, da se odločitve Volilnega odbora ŠS UL ne objavljajo. Posledično ni poskrbljeno za enotno uporabo pravil univerze na vseh njenih članicah. To pripelje do pritožb, ki jim pritožbeni organ pritrdi, kar v praksi pomeni, da je volilna opravila potrebno ponoviti.

Naj avtorja v nadaljevanju predstaviva nekatere problematike študentskega volilnega prava s praktičnimi in resničnimi primeri. 

Začnimo pri volilni pravici na Fakulteti za računalništvo in informatiko. Volitve v ŠS FRI novembra 2021 so bile z vidika uresničevanja volilne pravice zares nenavadne. Zapletlo se je pri študentih interdisciplinarnega študijskega programa Multimedija, ki se soizvaja na Fakulteti za računalništvo in informatiko in Fakulteti za elektrotehniko. Tem študentom je bilo pri volitvah v ŠS FRI onemogočeno izvajanje aktivne volilne pravice, torej pravice voliti, medtem ko so svojo pasivno volilno pravico, torej pravico biti voljen, na istih volitvah lahko izvajali. Drugače povedano: študenti so lahko kandidirali, volivci, ki bi zanje oddali glas, pa niso mogli glasovati. Seveda situacija ni bila skladna s Pravilnikom UL. Ta določa, da imajo aktivno in pasivno volilno pravico tudi študentje tistih programov, ki se soizvajajo na članici, če študentski svet članice tako določi s svojim pravilnikom. In prav to je pravilnik na ravni FRI določal. 

V pritožbenem postopku zoper nastalo situacijo je volilni odbor ŠS FRI trdil, da aktivna volilna pravica študentom multimedije ni bila omogočena, saj so glasovali že na Fakulteti za elektrotehniko, če pa bi glasovali še na volitvah ŠS FRI, bi to pomenilo dvojno volilno pravico. Volilni odbor je pravilno opredelil situacijo kot situacijo dvojne volilne pravice oz. pluralnega votuma, žal pa pravnega pravila ni pravilno apliciral na dejansko stanje. Pluralni votum oziroma dvojna volilna pravica pomeni, da ima en volivec več glasov kot samo enega. Takšna ureditev ni nujno v nasprotju z načeli volilnega prava, saj gre lahko za pozitivno diskriminacijo z legitimnim ciljem. V skladu s tem pripadniki italijanske in madžarske narodne skupnosti na državnozborskih volitvah volijo dvakrat – najprej svojega, nato pa še splošnega predstavnika. Pritožbeni organ, torej volilni odbor ŠS UL, je zavrnil argumente volilnega odbora ŠS FRI in odločil, da je z onemogočanjem izvajanja aktivne volilne pravice študentom programa multimedija prišlo tako do kršitve Pravilnika UL kot do kršitev pravilnika na ravni FRI. Volitve v ŠS FRI so se ponovno izvedle.

Nadaljujmo z volitvami v študentski svet Fakultete za družbene vede, kjer se je zataknilo že pri razpisu volitev. Oktobra 2021 je Študentski svet FDV objavil Razpis volitev v ŠS FDV. Dokument je bil objavljen na fizični oglasni deski fakultete in na spletni strani ŠS FDV. Razpis volitev je bil v nasprotju z drugimi razpisi objavljen pod zavihkom »Objave« in ne na glavni strani spletne strani, čeprav je šlo za pomembno obvestilo v zvezi z delovanjem ŠS FDV. Še več, razpis volitev leto poprej je bil objavljen na glavni strani, o razpisu volitev pa niso bili obveščeni niti vsi takratni svetniki ŠS FDV.

Objavo razpisa volitev v študentski svet članice ureja Pravilnik UL. Ta navaja, da se razpis objavi na oglasnih deskah članice in prek drugih orodij komuniciranja, če jih študentski svet članice uporablja. Ne glede na navedeno določbo pa je jasno, da si morajo vsi pristojni prizadevati za ne le legalen, temveč tudi legitimen potek in izvedbo volitev. Volitve so lahko legitimne samo, če se je imel povprečen volivec možnost seznaniti s tem, da volilna opravila potekajo, in je nato imel objektivno možnost izvajati svojo aktivno in pasivno volilno pravico. Zahtevo po legitimnosti lahko izpolnimo le s transparentno objavo, ki je takšne narave, da ima povprečen volivec možnost, da se z njo seznani. Objava razpisa volitev v ŠS FDV ni bila takšna. V volitve je takrat zaradi opisane kršitve v skladu s pooblastilom iz 17. člena Pravilnika UL posegel sam rektor. Razpis volitev je bil razveljavljen in volilna opravila so bila ponovljena.

Poglejmo še na fakulteto, za katero bi že zaradi narave študija predvidevali, da je kršitev pri volitvah v študentski svet relativno malo. A bi se pri tem zmotili. Pravna fakulteta potrjuje znan slovenski rek – kovačeva kobila je vedno bosa. 

ŠS PF je v mandatu 2020/21 sprejel novelo pravilnika, ki ureja volitve v ŠS PF. Ena od sprememb je skrajšala minimalno časovno obdobje, v katerem mora biti volišče odprto oziroma informacijski sistem za izvedbo volitev dostopen. Prejšnja ureditev, ki je zahtevala, da je volišče odprto od devete do šestnajste ure na dan volitev, je bila nadomeščena z zahtevo, da mora biti volišče odprto najmanj 4 ure. Besedna zveza »najmanj 4 ure« sicer dopušča, da je volišče na dan volitev dostopno tudi 7 ur ali več, vendar je odločitev odvisna od vsakokratnega volilnega odbora Pravne fakultete. Takšna ureditev je neobičajna in odstopa od ureditve tega vprašanja v pravilnikih na drugih članicah pomeni Univerze v Ljubljani, prav tako pa je svoje nestrinjanje z zniževanjem spodnje meje odprtosti volišč izrazila tudi Statutarna komisija UL.

Volivec mora imeti možnost za učinkovito uresničevanje svoje aktivne volilne pravice, torej resnično življenjsko možnost, da odide na volišče in odda svoj glas. Tega spremenjena ureditev ne omogoča, zato avtorja prispevka meniva, da gre za poseg v aktivno volilno pravico študentov Pravne fakultete pri volitvah v študentski svet.

Žal pa to ni edini volilni zdrs na Pravni fakulteti. Pet mesecev po izvolitvi je eden od predstavnikov v ŠS PF odstopil. Volilni odbor PF je nato sprejel ugotovitveni sklep in ugotovil, da je mandat prejel kandidat, ki je na volitvah prejel največ glasov med neizvoljenimi kandidati. Pri tem je volilni odbor uporabil napačno pravno podlago. Skliceval se je na določbo Poslovnika ŠS PF, ki je v popolnem nasprotju z določbo Poslovnika UL. Ta namreč navaja, da se morajo v primeru odstopa izvesti nadomestne volitve. Pravila glede volitev v študentski svet sicer lahko določa tudi pravilnik članice, a mora pri tem ostati v vsebinskih okvirih Pravilnika UL, zagotovo pa ne sme vprašanja urejati v nasprotju s Pravilnikom UL. Zaradi neskladja med pravnimi pravili fakultetnega pravilnika in Pravilnika UL bi v dotičnem primeru morali uporabiti hierarhično višji pravni akt, torej je Pravilnik UL, in treba bi bilo izvesti nadomestne volitve.

Na tem mestu je graje vreden tudi volilni odbor študentskega sveta UL. Ta je bil na problematiko opozorjen preko pritožbe, a o njej ni sprejel formalne odločitve. Raje se je odzval z dvema elektronskima sporočiloma. V drugem je prejemnike obvestil, da volilni odbor ŠS UL trenutno sploh ne obstaja, saj je obstoječi sestavi mandat potekel. 

ŠS UL bi kot organ, ki ima pristojnost imenovati člane svojega volilnega odbora, moral poskrbeti za nemoteno delovanje tega organa, sploh v luči dejstva, da sodna praksa upravnega spora v primeru volilnih zadev v organe UL ne dopušča. Povedano preprosteje: V primeru pritožbe zoper odločitev volilnega odbora, ki se jo vloži na upravno sodišče v obliki tožbe v upravnem sporu, sodišče te zadeve ne bo obravnavalo, saj češ da za to tematiko ni pristojno. V skladu s sodno prakso namreč ne gre za upravno zadevo, temveč za zadevo, ki spada pod okrilje avtonomije univerze. V skladu s slednjo univerza sama ureja in izvaja volitve, imenovanje in odpoklic organov v skladu s statuti in drugimi akti. Eden izmed takšnih organov je tudi študentski svet.

Odsotnost sodnega varstva na pleča volilnih odborov nalaga veliko breme, ki ga nosijo predvsem takrat, ko mora volilni odbor o čem odločati in pri tem aplicirati pravna pravila. Prav zato je še toliko bolj pomembno, da je delo volilnih odborov strokovno ter da jim je pri tem zagotovljena ustrezna strokovna pomoč.

Komentirata Nika Podakar in Urban Lečnik Spaić.

Vir fotografije: Wikimedia Commons