Raziskava o spolnem nadlegovanju na Filofaksu

Raziskava o spolnem nadlegovanju na Filofaksu

Oddaja
4. 10. 2020 - 16.00

»Vse skupaj je šlo tako daleč, da se na svoji fakulteti nisem več počutila varno in zaželeno. [...] [G]rozen je bil občutek, da nimaš nadzora nad tem, kako blizu ti lahko nekdo pride. Ne vem, ali sem kdaj v življenju tolikokrat ponovila besede ‘prosim, umakni se’ in ‘prosim, prenehaj.’ Najbolj se mi je vtisnilo v spomin, kolikokrat sem to rekla. Neštetokrat. [...] Prizadelo me je predvsem to, da številni niso razumeli moje stiske, in to, da sem morala velikokrat razlagati, zakaj ta ravnanja obsojam kot spolno nadlegovanje. Pa saj vem, da mi tega ne bi bilo treba - drugim razlagati karkoli, opravičevati prijavo, ampak občutek, da drugi zgodbi verjamejo, da dejanja obsojajo, da so na moji strani, je bil zame takrat zelo pomemben.« Izhodiščni navedek je pričevanje ene izmed intervjuvanih študentk, ki je sodelovala v pilotni raziskavi o spolnem nadlegovanju med študentsko populacijo na Filozofski fakulteti Univerze v Ljubljani.

Komentar študentk Filozofske fakultete
 / 12. 7. 2020

Vprašanje spolnega nadlegovanja v akademskem prostoru je navkljub njegovi pomembnosti zaenkrat še vedno slabo raziskano. Namen pilotne raziskave, katere rezultate vam danes predstavljamo, je bil preučiti, katera dejanja študentke in študenti razumejo kot spolno nadlegovanje in ali so v času študija na fakulteti spolno nadlegovanje doživeli. Raziskavo so opravile magistrske študentke Tina Bizjak, Neža Jagodic, Mojca Suhovršnik, Urška Turk in Sara Ugrin pod mentorstvom profesorice Milice Antić Gaber. Poleg kvalitativne metode polstrukturiranih intervjujev je bila izvedena tudi kvantitativna raziskava na priložnostnem vzorcu študentk in študentov Filozofske fakultete.

 

Anketni vprašalnik je izpolnilo 182 samoidentificiranih žensk, 26 moških in 2 osebi, ki se ne identificirata v okviru binarne spolne kategorizacije. Rezultati ankete so pokazali, da je 80 od 210 anketiranih študentk in študentov v času študija doživelo spolno nadlegovanje, kar je skoraj dve petini (38 %) vseh anketiranih. V anketnem vprašalniku je bilo izpostavljenih štirinajst oblik spolnega nadlegovanja verbalne, neverbalne in fizične narave. Med njimi so anketirane osebe izbrale tiste oblike nadlegovanja, ki so jih v času študija na Filozofski fakulteti doživele. Prisila v spolni odnos je bila edina navedena oblika spolnega nadlegovanja, ki je ni doživel nihče od anketiranih. Odgovori razkrivajo, da so študentke v veliko večji meri izpostavljene spolnemu nadlegovanju v akademskem prostoru kot študenti. Študentke so namreč za razliko od študentov doživele vse ostale v anketnem vprašalniku izpostavljene oblike spolnega nadlegovanja. Rezultati ankete so pokazali, da so bile študentke bolj izpostavljene predvsem nezaželenim komentarjem glede njihovega videza, oblačenja in telesa, nedobrodošlemu osvajanju ter prejemanju nezaželenih sporočil s spolno vsebino. Dve študentki sta poročali o tem, da sta doživeli tudi izsiljeni poljub. Najbolj razširjena oblika spolnega nadlegovanja tako med študentkami kot študenti so bile seksistične šale, zgodbe, opazke in pripombe

 

Ugotovljeno je bilo, da je spolno nadlegovanje na Filozofski fakulteti večinoma znotrajgeneracijsko, vendar ne gre zanemariti, da so nekatere oblike spolnega nadlegovanja pogojene s pozicijo moči. Anketirane osebe so namreč skoraj pri vseh naštetih dejanjih kot nosilko oziroma nosilca dejanja označile tudi predavateljice oziroma predavatelje. Po poročanju anketiranih oseb so dejanja spolnega nadlegovanja v večini primerov storili moški. Vendar so pri vseh oblikah spolnega nadlegovanja, z izjemo tistih, ki so jih doživele izključno študentke, med drugim nedobrodošlo osvajanje in spolno izsiljevanje, nosilke dejanj tudi ženske. Kljub temu pa je njihov delež v primerjavi z moškimi nizek.

 

Študentke in študenti, ki so v okviru Filozofske fakultete doživeli spolno nadlegovanje, se nanj niso znali odzvati – največkrat so se delali, kot da se ni nič zgodilo, nekaj pa se jih je odzvalo s šalo ali pa niso storili ničesar, ker so se počutili nemočne. Le 10 odstotkov oseb z izkušnjo spolnega nadlegovanja je storilko oziroma storilca prosilo, naj z ravnanjem preneha. Samo ena oseba od skupno 80 študentk in študentov je spolno nadlegovanje prijavila vodstvu fakultete.

 

Odziv na spolno nadlegovanje je pogojen z obliko spolnega nadlegovanja, s katero se posameznica oziroma posameznik sreča. Pričakovati gre, da so meje sprejemljivega najbolj trdno postavljene pri najbolj eksplicitnih dejanjih fizične narave. To potrjujejo tudi rezultati raziskave, saj se je izkazalo, da študentke in študenti pod pojmom spolnega nadlegovanja v največji meri prepoznavajo predvsem slednja. Ker so glede na rezultate ankete na Filozofski fakulteti v večji meri prisotna manj eksplicitna dejanja; torej verbalno in neverbalno nadlegovanje, moramo njihove odzive razumeti tudi znotraj tega okvira.

 

Hkrati pa nizek delež prijav pod vprašaj postavlja tudi odnos institucije do problematike spolnega nadlegovanja. Meje sprejemljivega so, kot omenjeno, sicer subjektivno postavljene, vendar so te vedno odsev ponotranjenih norm, ki odražajo institucionalno organizacijo in družbeno sprejete vrednote. Na pomanjkljivo poznavanje pravnoformalne urejenosti področja spolnega nadlegovanja namiguje dejstvo, da več kot 85 odstotkov anketiranih oseb ni poznalo Pravilnika Univerze v Ljubljani, ki ureja to področje. Iz tega je mogoče sklepati, da je spolno nadlegovanje na ravni institucije neviden in neproblematiziran pojav, morda celo tabu. Univerza in fakulteta bi najverjetneje morali storiti veliko več za to, da bi bile študentke in študenti seznanjeni s to tematiko in Pravilnikom ter narediti korake tudi v smeri ozaveščanja o tem, da so takšna dejanja v akademskem prostoru neetična, nedopustna in zavržna.

 

Senzibilizacija vseh zaposlenih in študentske populacije za to temo je torej ključna za reševanje problema spolnega nadlegovanja. Zato je spodbudno poročati o tem, da je vodstvo Filozofske fakultete v obdobju od začetka raziskave do današnje predstavitve njenih rezultatov naredilo nekaj ključnih korakov v smeri naslavljanja problematike spolnega nadlegovanja. Z novim študijskim letom 2020/2021 bodo študentkam in študentom na voljo tri za to področje strokovno usposobljene zaposlene osebe. Gre za kader, na katerega bi se v primeru izpostavljenosti spolnemu nadlegovanju najraje obrnilo največ anketiranih oseb. Korak naprej predstavlja tudi akcija ozaveščanja, ki se bo v prvih dneh oktobra odvila na fakulteti. Namen slednje je poudariti, da tudi v akademskem prostoru velja ničelna toleranca do vseh oblik spolnega nadlegovanja.

Današnji komentar sta spisali Tina Bizjak in Mojca Suhovršnik.

facebook twitter rss

 

Podprite kakovostne radijske vsebine tudi v koronski dobi, kliknite na

 

Prikaži Komentarje

Komentarji

Kdo je pa moške identificiral? Ženske so se očitno same.

Komentiraj

Plain text

  • No HTML tags allowed.
  • Spletni in e-mail naslovi bodo samodejno pretvorjeni v povezavo.
  • Samodejen prelom odstavkov in vrstic.

Z objavo komentarja potrjujete, da se strinjate s pravili komentiranja.