Loterija študentskega dela

Oddaja
4. 3. 2021 - 12.00

("Unemployed" by jronaldlee is licensed under CC BY 2.0)

 

V oddaji Unikompleks tokrat pod drobnogled jemljemo študentsko delo in položaj mladih v času epidemije. Pred skoraj enim letom, ko je v Evropo pridrvel zdaj že dobro znani virus, ki povzroča bolezen covid-19, so se začeli prvi ukrepi za njegovo zajezitev. Postopoma so se zaprle mnoge panoge. Z delovanjem je prenehal javni potniški promet, za učence, dijake in študente sta se učenje in študij začela izvajati na daljavo, zaprli pa so se tudi študentski in dijaški domovi. Zaradi zapiranja dejavnosti se je vpliv epidemije kmalu poznal pri začasnem in občasnem delu, ki ga opravljajo dijaki in študenti. 

V največjem študentskem servisu e-Študentski servis so ob začetku epidemije v marcu in aprilu zabeležili kar 90-odstotni upad ponudbe študentskega dela. Obenem so zaznali tudi nenaden porast v iskanju prostih del na njihovi spletni strani. Poročajo, da so si takrat študenti najverjetneje iskali nadomestno delo, ker zaradi zapiranja dejavnosti dela niso več opravljali pri prejšnjem delodajalcu. V študentskem servisu Mjob so velik upad ponudb pripisali še zaprtju gostinskih in turističnih obratov, kjer je povpraševanje po študentski pomoči pogosto največje. 

Študentski servisi so v glavnem poročali o upadu ponudb študentskega dela. Zanimivo pa je, da je bil upad izplačanih ur v celem letu dejansko manj dramatičen. Iz izplačil Študentske organizacije Slovenije, ki se napaja neposredno iz študentskega dela, lahko ekstrapoliramo, da je bilo leta 2020 študentom izplačanih okoli dvesto milijonov evrov bruto, medtem ko je leta 2019 ta številka znašala okoli dvesto šestdeset. Gre torej le za okoli 23-odstotno znižanje. 

Z nenadno izgubo dela pa so mnogi študenti utrpeli velike dohodkovne izgube. Tako izkušnjo je imel v prvem valu epidemije študent Gašper. 

IZJAVA

O rezultatih nedavne raziskave EVROŠTUDENT in študentskem delu.
 / 17. 12. 2018

Ko govorimo o položaju mladih, se pogosto omenja projekt Evroštudent. Gre za eno največjih mednarodnih raziskav, ki zbira podatke o socialnoekonomskem položaju študentske populacije, med drugim o stanovanjskih razmerah, študentskem delu, stroških študentov in drugih področjih njihovega življenja. V Evroštudent VI, torej v rezultate šestega kroga anketiranja, je bilo vključenih nekaj manj kot pet tisoč slovenskih visokošolskih in višješolskih študentov. Ugotovljeno je bilo, da je za več kot dve petini anketiranih glavni vir prihodkov lastno delo. Skoraj polovica študentov opravlja študentsko delo, da si pokrije lastne življenjske stroške, nekaj več pa zato, da si lahko poleg kritja osnovnih stroškov še kaj privošči. 

Na sindikatu študentov, dijakov in mladih brezposelnih do petintridesetega leta Mladi plus so v sklopu projekta Delam, nimam za burek pripravili anketo, s katero so preverjali in analizirali ekonomski in socialni položaj mladih v Sloveniji. Anketa je bila izvedena med 29. februarjem in 1. aprilom 2020, z njo pa so preverjali stanovanjski položaj, izdatke in prihodke mladih ter izkušnje s kršitvami delovne zakonodaje. Med dijaki in študenti je anketo rešilo 769 oseb. V čas anketiranja je deloma zajet tudi čas epidemije, večina odgovorov pa se nanaša na čas pred njenim začetkom. Na novinarski konferenci pred praznikom dela lani so predstavnice sindikata ob predstavitvi rezultatov poudarile, da so lahko zaključki preveč optimistični. Že takrat je bilo jasno, da bo nastop epidemije položaj mladih še poslabšal. 

Zapoznelo o aktualni spremembi študentske urne postavke
 / 9. 2. 2020

Predsednica sindikata Mladi plus, Tea Jarc, je o študentskem delu po enem letu od začetka epidemije za naš radio povedala naslednje. 

IZJAVA

Katere vrste študentskega dela prevladujejo v tem času? Na e-Študentskem servisu opažajo, da prevladujejo lažja fizična dela, dela v prodaji in delo na terenu, predvsem razvoz hrane in blaga, naročenega prek spleta. Zaradi pospešenega preusmerjanja na splet je več del tudi na področju programiranja in digitalnega marketinga. Na voljo je torej tudi nekaj del, ki jih lahko študenti opravljajo na daljavo. V Mjobu med drugim beležijo večje povpraševanje s strani trgovcev z živili ter za dela, povezana z oskrbo, varovanjem in nego oseb na domu. Največ prostih del trenutno beležijo v proizvodnji, v trgovinah in skladiščih. Na splošno je seveda ponudba za dejavnosti, ki so zaradi ukrepov izvajanja onemogočene oziroma potekajo v okrnjeni obliki, manjša. Med te spadajo promocijske aktivnosti, delo hostes, delo, povezano z dogodki, ter dela v gostinstvu in turizmu. 

V času najostrejših ukrepov zaradi epidemije je ponudba del manjša, povpraševanje s strani študentov pa enako ali celo večje. S tem se sooča študentka, ki v zadnjih mesecih išče zaposlitev, vendar nanjo še čaka.

IZJAVA

V procesu izbiranja za eno izmed delovnih mest so ji zaupali, da se je za eno samo delovno mesto prijavilo 300 kandidatk oziroma kandidatov. Pri primerjavi oglasov za administrativna, tajniška in podobna dela pa v primerjavi s časom pred epidemijo opaža povečano zanimanje za kandidate z naprednejšim poznavanjem računalniških orodij in osnovami programskih jezikov. To v praksi pomeni, da delo lažje dobijo študenti računalništva ter tehničnih in naravoslovnih smeri. Da je konkurenca pri prijavah za študentsko delo večja, pa ugotavlja tudi naslednja študentka. 

IZJAVA

Čeprav Zakon o delovnih razmerjih zavezuje delodajalce, da kandidatom sporočijo povratno informacijo o izboru, za študentsko delo to ne velja, razloži Tea Jarc. 

IZJAVA

Vrnemo se po glasbenem premoru s skupino The Guru Guru in komadom Origamiwise.

Poslušate oddajo Unikompleks na frekvenci 89,3 MHZ o študentskem delu. V študentskih servisih sicer v zadnjih tednih sorazmerno s sproščanjem ukrepov opažajo tudi ponovno rast ponudbe. Sredi letošnjega februarja je bila ponudba denimo le še 5 odstotkov nižja od lanske. V času milejših ukrepov med majem in oktobrom lani je bil prav tako izpad študentskega dela manj izrazit v primerjavi z 90-odstotnim upadom v marcu in aprilu. Z zaostrovanjem ukrepov v drugem valu epidemije pa je bil upad znova večji. V novembru je znašal 62, v decembru 34 in v januarju 49 odstotkov. 

Še vedno velja, da je ponudba študentskih del v mestih večja, zato so lahko za delo prikrajšani tisti, ki živijo v odročnejših krajih. Na študente in njihovo opravljanje študentskega dela je tako zagotovo vplival premik študija na splet, zapiranje študentskih domov in ukinitev javnega prevoza, zaradi česar so se mnogi vsaj začasno preselili iz kraja študija v kraj stalnega prebivališča. Prevoz na delo je dodatno onemogočila začasna ustavitev javnega potniškega prometa, čeprav ta težava ni omejena zgolj na medkrajevni prevoz. V študentskem servisu Mjob so težave opažali tudi v Ljubljani. Pogosto so prejeli informacijo, da si študenti želijo dela, vendar nimajo lastnega prevoznega sredstva. 

Eden izmed dejavnikov, ki vpliva na opravljanje študentskega dela, je že omenjeno zapiranje študentskih domov. Izkušnjo z usklajevanjem dela in bivanja v študentskem domu je delila študentka slovenistike in primerjalne književnosti. 

IZJAVA

Izpostaviti velja, da predstavniki študentskih svetov stanovalcev domov v Ljubljani, Mariboru in na Primorskem že od prvega zapiranja študentskih domov marca lani opozarjajo, da so izjeme za bivanje določene preozko in zapostavljajo skupine študentov. Na seji sveta vlade Republike Slovenije za študentska vprašanja 10. februarja letos so tako ponovno opozorili na skupine študentov, ki se morajo vrniti v študentske domove. Vračanje so med drugim predlagali za študente, ki v skupnem gospodinjstvu ne presegajo zneska minimalne bruto plače na osebo, in za tiste, ki opravljajo za državo pomembno vlogo. Slednjo kategorijo bi po njihovem mnenju morali razumeti širše, zato bi poleg delavcev v zdravstvu in na Nacionalnem inštitutu za javno zdravje, vanjo vključili še delavce v trgovinskih in drugih gospodarskih dejavnostih. Naštete izjeme pogosto predstavljajo osebe, ki jim vir zaslužka omogoča preživetje, zato bi zanje bilo smiselno vračanje v večja mesta, kjer si lažje zagotovijo delo. 

V Študentskem domu Ljubljana je sicer že nekaj časa znan dogovor z Ministrstvom za izobraževanje, znanost in šport, krajše MIZŠ, o možnosti, da uprava individualno obravnava prošnje študentov, ki so v času zaprtja domov v teh ostali in izkazali opravičljive okoliščine. Predstavniki Študentskega sveta stanovalcev so dosegli, da je uprava za natančnejša navodila o postopanju zaprosila MIZŠ, vendar vsaj po naših podatkih v praksi za enkrat individualne presoje še ne izvajajo.

O študentskem delu v času epidemije smo spregovorili tudi s Hano Barši Palmić in Janom Sabadžijo. Pripravljata prispevek o problematiki študentskega dela za zbornik, ki ga bo v naslednjih mesecih izdalo študentsko sociološko društvo Sociopatija. Rdečo nit in glavne ugotovitve je povzela Barši Palmić. 

IZJAVA

Na študentsko delo zagotovo pomembno vpliva njegova umeščenost v kategorijo prekarnosti, pove Sabadžija. 

IZJAVA

Ob pripravi prispevka sta izvedla tudi anketo, ki jo je rešilo 395 študentk in študentov. 

IZJAVA

IZJAVA

Na sindikatu Mladi plus že od začetka epidemije opozarjajo, da je država spregledala celotne kategorije delavcev, med njimi pa zagotovo izstopajo mladi, pri katerih je več neurejenih oblik dela. Zaradi strahu pred izgubo dela so pripravljeni na večje prilagajanje in nižje standarde, to pa lahko vodi v izgorelost in druge psihične stiske. Mladi, ki nimajo urejenih delovnih razmerij, prav tako niso izpolnjevali kriterijev za prejetje državne pomoči. Na Ministrstvu za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti* so sicer za ponedeljkovo oddajo Tednik povedali, da ministrstvo za te osebe skrbi v okviru sistemskih ukrepov, zato jih ni bilo treba vključevati v interventne zakone. 

O solidarnostnem dodatku, ki to ni
 / 3. 4. 2020

Spomnimo, da je država študentom do zdaj dvakrat namenila solidarnostni dodatek v višini 150 evrov, pri čemer so bili ob prvem dodatku izredni študenti kot prejemniki dodani šele z novelo zakona. Ta znesek je minimalen, kar sta ugotavljala tudi Barši Palmić in Sabadžija. Večina je poročala, da jim je dodatek pomagal le deloma oziroma ni niti minimalno razrešil njihove finančne stiske. 

Neuresničena ostajajo tudi prizadevanja Študentske organizacije Slovenije, krajše ŠOS. Na zadnji seji Odbora za delo, družino, socialne zadeve in invalide je novi predsednik ŠOS Andrej Pirjevec opozoril na stiske mladih zaradi pomanjkanja študentskega dela in izpada dohodkov. Spomnil je, da v Študentski organizaciji Slovenije že od začetka epidemije predlagajo uvedbo nadomestila izpada dohodkov iz študentskega dela v višini 80-odstotnega povprečnega mesečnega dohodka, česar vlada do zdaj še ni resneje obravnavala. 

Mladi delajo tudi zaradi pridobivanja izkušenj, delo pa je še vedno v veliki meri vezano na zagotavljanje sredstev za življenjske stroške. Jan Sabadžija.

IZJAVA

Za zaključek še enkrat izpostavimo ugotovitve lanskoletne raziskave sindikata Mladi plus in najbolj zgovorne številke. Skoraj tri četrtine vprašanih bi brez študentskega dela težko preživele mesec, saj z zaslužkom krijejo svoje mesečne stroške. Med sodelujočimi jih je študentsko delo opravljalo kar 95 odstotkov, nekaj več kot polovica vsak dan, tretjina pa dva do trikrat na teden. Le 15 odstotkov vprašanih študentsko delo opravlja na področju, ki je povezano z njihovim področjem izobraževanja. Citiramo: »To potrjuje dejstvo, da je študentsko delo v Sloveniji socialni korektiv, s pomočjo katerega se poskušajo študenti prebiti skozi mesec.« Konec citata. Epidemija je to dejstvo še bolj utrdila, na državne strategije, ki bi celoviteje reševale položaj mladih, pa tudi po enem letu epidemije še čakamo.

 

Oddajo je pripravila vajenka Pika s pomočjo Hane in Matije. Lektorirala je Barbara, tehniciral Makis, brali pa sva Anamarija in Špela.

 

*V posnetku oddaje je napačno navedeno Ministrstvo za izobraževanje, znanost in šport oziroma MIZŠ. 

facebook twitter rss

 

Podprite kakovostne radijske vsebine tudi v koronski dobi, kliknite na

 

Prikaži Komentarje

Komentiraj

Plain text

  • No HTML tags allowed.
  • [[nid:123]] - Insert a node content
  • Samodejen prelom odstavkov in vrstic.
  • Spletni in e-mail naslovi bodo samodejno pretvorjeni v povezavo.

Z objavo komentarja potrjujete, da se strinjate s pravili komentiranja.