Zakrivanje zatiranja

Oddaja
18. 12. 2020 - 16.00

Leto je naokoli in v univerzitetni redakciji Radia Študent smo ponovno pripravile kolaž dogajanja na področju vzgoje in izobraževanja v letu 2020. Skozi pregled nekaterih momentov bomo poskusile razmisliti tudi o splošnih težnjah akterjev in akterk v slovenskem vzgojno-izobraževalnem prostoru na vseh ravneh, ki so jih trenutne razmere le še toliko bolj razkrile oziroma poudarile.

Ko so se šole, vrtci in fakultete sredi marca zaprli, je na ministrskem stolčku že skorajda sedela Simona Kustec. Projekt sestavljanja nove bele knjige se pod novo ministrico sploh še ni začel. Dokumenta nova koalicijska pogodba ne omenja, se je pa v njej znašla točka, ki v šole uvaja osnovne podjetniške vsebine in podjetniško etiko, vključno z osnovami finančne pismenosti in praktičnim spoznavanjem dela podjetnikov v lokalni skupnosti.

Ko je ministrica zasedla položaj, je izjavila, da bo glavni cilj njenega ministrovanja krepitev ugleda sistema vzgoje in izobraževanja. To ji je uspelo tako, da je že takrat vse vajeti dala v roke drugim. Učiteljice in učitelji so otrokom, ki so zdaj že poldrugi mesec doma, na voljo praktično cel dan. Nudijo jim individualne pogovore, odgovarjajo na maile, snemajo videe in zvočne posnetke, sestavljajo powerpointe, kvize in preverjanja znanja.

19. oktobra so doma ostali šolarji od 6. razreda naprej in srednješolci. Po podaljšanih jesenskih počitnicah so doma ostali tudi vsi ostali otroci. Študijski proces je hibridno potekal že od 1. oktobra, študentke pa lahko le upamo, da bomo v fakultetne prostore vstopile po koncu prvega izpitnega obdobja, torej v drugi polovici februarja. Uganka ostaja, zakaj so bile šole med prvimi institucijami, ki so morale zapreti vrata, čeprav je bil delež okuženih otrok in zaposlenih premo sorazmeren z deležem drugih okužb po državi. Šole niso bile prvi in glavni vir hitrega širjenja okužb.

MIZŠ je tik pred začetkom šolskega leta skopo predstavil 4 modele šolanja. Začeli smo z modelom B, v katerem so se vsi otroci izobraževali v šolah v skladu s priporočili NIJZ. Model C, po katerem v šolah ostanejo le otroci do 4. ali 5. razreda osnovne šole, se je izvajal le kratek čas. Ker se epidemiološka slika med jesenskimi počitnicami ni izboljšala, smo vsi, ki smo udeleženi v procesu vzgoje in izobraževanja, doma od 9. novembra.

Zdi se prav, da je ministrstvo šolam podalo priporočilo, naj otrok ne ocenjujejo, temveč le preverjajo znanje. A kako osemletnici, ki se sooča s poštevanko, pojasniti, da bo tam enkrat marca to prav zares morala znati, če se v prihodnjih letih želi izogniti težavam z matematiko? Prijazne ocene, ki si jih je zaželela ministrica Kustec ob izteku preteklega šolskega leta, niso prijazne do nikogar, ki letos ugotavlja, da mu nekje nekaj manjka.

Tukaj so še otroci, ki se šolajo v šolah s prilagojenim programom. Teh otrok je izredno malo, poleg tega so majhni tudi oddelki. Imajo specifične potrebe in za napredek terjajo izrazito individualiziran in celosten pristop. Za njihov razvoj so izjemnega pomena vsakodnevna rutina, znano okolje ter bližina učiteljev in drugih strokovnjakinj, nadalje pa tudi redne specialne in terapevtske obravnave. Njihove šole so še vedno zaprte kot vse ostale, čeprav smo v začetku decembra ugotovili, da sklepi vlade o podaljšanju izobraževanja na daljavo sploh niso veljali, ker niso bili objavljeni v uradnem listu. Vlada je napako kajpada hitro odpravila.

V prvem valu so se oglasili tudi dijaki in dijakinje, ki so želeli vplivati na izvedbo mature. Takrat so esej pri slovenščini pisali kasneje, na isti dan kot drugo polo iz slovenščine oziroma maternega jezika. Tudi zdaj, v drugem valu, so se v Dijaški organizaciji Slovenije že oglasili s predlogi o prilagoditvi mature. Poudarjajo, da se dijakinje in dijaki na daljavo izobražujejo že pol leta, kar neizbežno pomeni manj znanja, pa tudi manj gotovosti glede usvojenih vsebin. Zaželjeni predlogi se zdijo precej na mestu: na ustnih izpitih bi izvlekli dva listka in med njima izbirali; pri eseju iz maternega jezika bi želeli izbirati med dvema naslovoma, pri matematiki pa bi želeli več formul in uporabo kalkulatorja pri obeh polah. Ministrstvo naj bi odločitev o spremembah sicer podalo do konca leta 2020.

Srednješolsko populacijo je skorajda zajel tudi šesti protikoronski paket, ki je s 55. členom nameraval izenačiti pogoje poklicnih in splošnih maturantov za vpis v univerzitetne programe. Polemike okoli petega predmeta, ki maturantom poklicne mature služi kot prepustnica za vpis v univerzitetne programe, niso pogoste, se pa vsake toliko zgodijo. Tako je Državna komisija za splošno maturo leta 2018 objavila poročilo o splošni maturi, v katerem se najde podatek, ki pod vprašaj postavlja tako gimnazijske programe kot splošno maturo. Število splošnih maturantk se je od leta 2007 skorajda prepolovilo, vedno več pa je tistih, ki zraven poklicne mature opravijo še dodatni izpit splošne mature.

Čeprav bi se po 38. členu Zakona o visokem šolstvu lahko v visokošolski študij poleg tistih, ki so opravili maturo, vpisali zgolj tisti, ki so opravili “poklicno maturo po ustreznem programu za pridobitev srednje strokovne izobrazbe z istega strokovnega področja ter izpit iz enega od predmetov mature”, se v praksi poklicni maturanti lahko vpišejo na večino univerzitetnih smeri. Maturantke splošne mature so torej že nekaj časa diskriminirane, če bi bila sprejeta izenačitev obeh matur, pa bi vsi, ki letos zaključujejo gimnazijske programe, bili pravzaprav prekleti.

VMESNI KOMAD: Svetlana Makarovič - Kletka 

Znova pozdravljeni in pozdravljene na valovih Radia Študent. Obregnili smo se ob vladne ukrepe, ki so doleteli osnovnošolce in dijake, sedaj pa nadaljujemo s študentsko populacijo. Tako spomladi kot jeseni smo se ob sklepu, da se zapirajo študentski domovi, razburili še študenti in študentke. V obeh primerih so stanovalci domove morali zapustiti v izjemno kratkem času, izvzeti so bili le tisti, ki opravljajo študentsko delo na lokaciji, tisti, ki bivajo z rizičnimi skupinami, in tisti, ki so zaradi ustavljanja javnega prometa imeli težave s potovanjem domov. Doma so se znašli tudi tako ali drugače hendikepirani študenti, ki so imeli v študentskih domovih precej boljšo infrastrukturo za normalno življenje.

Prejeli smo enkratni solidarnostni dodatek v višini 150 evrov, ki ni zadoščal za nič. Celo poletje smo poslušali, da smo prav mladi tisti, ki neodgovorno pohajkujemo in širimo okužbe. Tudi v jesenskih mesecih smo zanemarjeni. Študentska organizacija Slovenije oziroma njeno predsedstvo je tako 16. decembra sprejelo odločitev o začetku aktivnosti, s katerimi bodo opozarjali na spregledovanje vlade do mladih pri sprejemanju ukrepov za lajšanje posledic epidemije. ŠOS je vladi namreč od marca letos predlagal skupno 39 ukrepov - odzive na predloge so prejeli redko, ti so bili bolj ali manj negativni.

Nadomestilo za izpad dohodkov iz študentskega dela ni bilo uveljavljeno; dodatka niso prejeli dijaki in študenti, ki delajo z bolniki, obolelimi za COVID-19; najemnine za stanovanja, ki jih mladi ne smemo uporabljati, moramo vseeno plačevati. Vladni odnos do populacije mladih je brezsramno ignorantski in zaničujoč. Zaradi neurejenega področja mladih ŠOS ne izključuje možnosti stavke in bojkota predavanj.

Na področju študentskih organizacij se je letos zgodilo marsikaj. Dogajanje nam je opisal sodelavec redakcije Matija Pušnik, ki leto 2020 opisuje kot pomenljivo. Izpostavi dogajanje v študentski organizaciji Univerze v Ljubljani ter odnos med državno politiko in študentskim organiziranjem. 

IZJAVA

Napovedani Zakon o znanstvenoraziskovalni dejavnosti, ki ga je želela sprejeti že koalicija pod vodstvom LMŠ, je bil še konec novembra ponovno na medresorskem usklajevanju. Znanstvenice in znanstveniki že več kot eno leto pričakujejo spremembe, ki bi omogočile stabilnejše financiranje znanstvenih raziskav, vendar osnutka zakona ne podpira ministrstvo za finance. Zaradi domneve, da prihaja ekonomska kriza, ne želijo zagotoviti fiksnih sredstev za raziskovalno dejavnost, medtem ko so potrdili nakup orožja v višini 780 milijonov evrov.

Financiranje pa bo še naprej prejemala Jambrekova univerza. Že omenjen 6. protikoronski paket zakonov je namreč spremembe vnesel tudi na področje visokega šolstva. Tako visokošolski zavodi pri prvi akreditaciji in podaljšanju akreditacije ne bodo dolžni izpolnjevati spremenjenih pogojev, ki bi jih v običajnih razmerah morali. Zaostrene pogoje bodo dolžni izpolnjevati šele pri drugem podaljšanju akreditacije, čeprav je SVIZ pozval k vložitvi amandmaja, ki pa ni bil sprejet. Interventnemu zakonu se zahvaljuje Nova univerza, ki bi sicer prenehala prejemati sredstva, saj zaostrenih pogojev ne izpolnjuje. Predsednik upravnega odbora univerze je Peter Jambrek, podpornik SDS, ki se je za zaprtimi vrati skupaj z rektorjem Matejem Avbljem pogodil z ministrico Kustec. Kot nam je znano, je sestanek in rešitev problema zagotovil trenutni premier.

Zanikanje možnosti, da se karantena ponovi, na kar kaže popolna odsotnost premišljenega načrta, ki bi učiteljem, staršem in otrokom zagotovil še nekoliko milejši prehod v izobraževanje na daljavo, čeprav je zdajšnje obdobje šolanja v primerjavi s prvim bojda veliko bolje zastavljeno in izvedeno, je med drugim izraz odsotnosti komunikacije ministrstva s Pedagoškim inštitutom, pedagoškimi fakultetami in oddelki za pedagogiko in andragogiko. Svizu gre nekoliko bolje. Glavni tajnik Branimir Štrukelj dosledno opozarja na sporne izjave in načrte vlade in MIZŠ, zato je Svizu mestoma uspelo doseči kompromise. Sterilen odnos ministrstva do populacije, ki se šola, vzgaja in izobražuje, ne more nuditi prostora tistim, ki raziskujejo in poznajo predvsem kompleksnejše razsežnosti šolanja, tiste razsežnosti, ki z vsebino in odnosi soustvarjajo kolektivni pogled na prihodnost.

Vladni odpor do strokovnjakinj in strokovnjakov, ki so izrazili nestrinjanje z ukrepi ministrstva, se je potrdil še oktobra, ko vlada ni podala soglasja za imenovanje Igorja Žagarja na mesto direktorja Pedagoškega inštituta. Žagar, ki je sicer dobil soglasno podporo znanstvenega sveta, od 11. novembra opravlja delo kot v. d., inštitut pa je zaradi neizdanega soglasja brez obrazložitve sicer vložil tožbo. 

Študentke in študenti, ki so se bili zaradi zaprtja domov prisiljeni vrniti v okolje osnovno- ali srednješolskih dinamik, so na pavzi. Tisto specifično in edinstveno obdobje študija ne obstaja. Na pladnju nam v sobo nosijo Zoom in PDF-je. Študentskega dela bolj ali manj ni, najdeš ga morda v Ljubljani, kamor pa ne smeš, ker so študentski domovi zaprti. Privilegij bivanja v študentskih domovih imajo le tisti študenti, ki opravljajo za družbo in državo pomembno delo. Študentsko delo, ki bi študentki omogočilo finančno varnost, na to področje ne spada, ni pomembno. Ob spomladanskem zaprtju so zamujala tudi izplačila plač prek študentskih servisov. Ugotavljaš, da dnevi minevajo hitro, narediš pa malo ali vsaj premalo. Tam nekje se nekaj predava, ti tukaj nekaj študiraš.

Otroci in mladi - kot tudi druge skupine - dvomimo. Otroci nimajo ne koncentracije ne motivacije, da bi posedali pred računalnikom in sodelovali. Potiho aktivirajo chat in izklopijo kamere. Učitelji delajo veliko več, dosežejo pa precej manj. Nekatere profesorice so še bolj neizprosne kot sicer; delujejo v skladu s predstavo, da imamo študenti zdaj vendarle čas in nič drugega, kar bi počeli. Zdi se, da izobraževanje na vseh ravneh bledi. Epidemiološke razmere niso povzročile demontaže šolstva, so pa omogočile, da se pod pretvezo izrednega stanja krepijo prakse, ki zanemarjajo načelo pravičnosti v izobraževanju, in prakse, ki vzgojo in izobraževanje potiskajo v polje kapitalskih naložb.

Zavedanje, da je prenekateri otrok z zaprtjem šol izgubil možnost za  kvalitetno šolanje, ki si ga zasluži, s strani ministrstva ni izraženo. Dejstvo, da smo študenti v še bolj negotovem položaju, nikogar, ki ima moč, ne zanima. Trenutka, ko bodo posledice ravnanja vlade in ministrstva postale neizbežno očitne, se ne moremo veseliti. Verjeti, da bomo vsi otroci in mladi že nekako nadoknadili izostanek, je naivno. Ukrepi so zaznamovali šolajočo se populacijo, in kar nas najbolj jezi, je manko pripoznanja razsežnosti problemov, ki nastajajo.

 

Pisala je Hana, lektoriral Žiga, tehniciral Jaka, brala pa Muri in Pia.

facebook twitter rss

 

Podprite kakovostne radijske vsebine tudi v koronski dobi, kliknite na

 

Prikaži Komentarje

Komentiraj

Plain text

  • No HTML tags allowed.
  • [[nid:123]] - Insert a node content
  • Samodejen prelom odstavkov in vrstic.
  • Spletni in e-mail naslovi bodo samodejno pretvorjeni v povezavo.

Z objavo komentarja potrjujete, da se strinjate s pravili komentiranja.