Prazne baterije in bioakumulacija

Ameriško podjetje Medtronic umika s tržišča vse srčne spodbujevalnike tipa InSync III z baterijo, ki je bila izdelana pred decembrom 2003. Ugotovili so namreč, da baterije ne oddajo dovolj energije, kar pomeni, da obstaja možnost predčasne zaustavitve srčnega spodbujevalnika. Trenutno več kot 2000 spodbujevalnikov z možno napako baterije ostaja vgrajenih v srca negotovih bolnikov po vsem svetu.

Srčni spodbujevalnik ali pacemaker zdravniki vgradijo bolnikom s hudimi aritmijami ali s srčnim popuščanjem. Sestavljata ga dve elektrodi – ena je povezana s preddvorom, druga s prekatom; obe pa sta v stiku z generatorjem električnega impulza, torej z baterijo.

Proizvajalec priporoča pogostejši zdravniški nadzor imetnikov odpoklicanih spodbujevalnikov. V kolikor se izkaže, da je delovanje baterije oslabljeno, je potrebno opraviti tvegano operacijo in spodbujevalnik predčasno zamenjati. Hkrati Medtronic paciente poziva k takojšnjemu iskanju nujne zdravniške pomoči v primeru občutka toplote na mestu, kjer se nahaja spodbujevalnik.

Ptiči serjejo plastiko in kemikalije iz morja nazaj tja, od koder so prišle – na kopno. Mark Mallory, profesor biologije z univerze Acadia na Novi Škotski, študira ledne viharnike, ki v deset tisočih gnezdijo na klifih otoka Devon v arktični tundri. Ptiči s svojimi dreki bogatijo njegovo površje z nitrati in fosfati, ki spodbujajo rast mahu in lišajev.

A Mallory ugotavlja, da so gnezdišča lednih viharnikov hkrati tudi območja visoke onesnaženosti. Ti namreč na odprtem morju zaužijejo velike količine plastike in kemikalij, ki jih nato izbljuvajo ali iztrebijo na klifih, dež pa onesnažene izločke spira v sladkovodna zajetja pod klifi.

V s kemikalijami onesnaženem bujnem mahu in lišajih se redijo žuželke. Te so hrana manjšim pticam, ki so nato lahko hrana večjim pticam ali pa nenazadnje ljudem. Jennifer Provencher, študentka ekotoksikologije na univerzi Carleton v Kanadi, kot primer navaja navadno lumno, ki jo jedo nekatere inuitske skupnosti na severu Kanade.

Kakšen vpliv na žive organizme imajo te plastiki sorodne kemikalije, ki jih ptice z morja prinašajo nazaj na zemljo, še ni povsem jasno. Gotovo pa je, da smo preko procesa bioakumulacije posledic onesnaževanja morij vedno bolj deležni tudi ljudje, in to ne zgolj preko rib, temveč tudi preko ptic.

Ptičji iztrebki niso teknili Andrei in vajencu Domnu.