Staranje in gravitacijski valovi

Aktualno-politična novica

Raziskovalna skupina z Inštituta za tehnologijo v Zürichu je objavila seznam genov, povezanih s staranjem. Seznam se bo z leti še dopolnjeval, a gre za pomemben vpogled v mehanizem staranja živali.

Kandidatne gene so raziskovalci odkrili s primerjanjem izražanja genov med miškami, ribami in glistami. Pri iskanju so bili pozorni na gene, katerih izražanje je podobno regulirano pri vseh treh vrstah in ki se izražajo v enakih obdobjih njihovega življenja. Tako so odkrili 30 genov, ki so prisotni pri vseh omenjenih živalih in ki sodelujejo pri njihovem staranju.

Izmed 30 najdenih genov je bil zlasti zanimiv gen, imenovan bcat 1. Ob utišanju njegovega izražanja so imele testne živali tudi do 25 odstotkov daljšo življensko dobo ter so bile v starejšem življenskem obdobju bolj zdrave.

Podatki iz raziskave se bodo morebiti izkazali uporabni tudi za razumevanje staranja ljudi. Kot trdi soavtor članka profesor Michael Ristow, so odkriti geni evolucijsko dokaj ohranjeni. Gen, podoben že prej omenjenemu bcat 1, utegnemo namreč najti tudi pri ljudeh. Avtorji raziskave tako že načrtujejo nove preizkuse o vplivu odkritih genov na staranje pri ljudeh.

 

Sonda Evropske vesoljske agencije Lisa Pathfinder čaka na izstrelitev v Francoski Gvajani. Namen sonde je preizkus tehnologije, s katero bi bilo mogoče zaznati gravitacijske valove. Lisa Pathfinder bo krožila okoli 1,5 milijona kilometrov oddaljene Lagrangeeve točke L1, ki se nahaja med Zemljo in Soncem.

V točki L1 je gravitacijski vpliv Sonca in Zemlje ravno pravšnji, da lahko telo skupaj z Zemljo kroži okoli Sonca in ostane v stabilnem položaju. V okolici te točke bo z laserskim interferometrom Lisa Pathfinder do 10 pikometrov natančno merila relativno razdaljo med dvema kockama. Kocki bosta v skoraj popolnem prostem padu, saj ju bo pred zunanjimi silami ščitilo ohišje sonde. Če bo misija uspešna, bo dokazala, da je možno ustvariti laboratorijsko okolje, ki je tako natančno, da bi se v njem lahko merilo učinke gravitacijskih valov.

Izstrelitev bi se morala zgoditi pred dvema urama, a je bila zaradi težav z nosilno raketo Vega prestavljena. Ker bo Lisa preizkušala tehnologijo za zaznavanje gravitacijskih valov, je bila izstrelitev načrtovana za današnji dan. Drugi december namreč predstavlja 100. obletnico Einsteinove objave, v kateri je predstavil končne oblike enačb, ki popisujejo gravitacijsko polje v teoriji splošne relativnosti. Varna izstrelitev pomeni v svetu znanosti več kot praznovanje obletnic, zato bo po pregledu rakete tekom dneva sprejeta odločitev o morebitni izstrelitvi jutri ali čez deset dni.

 

Ob čakanju na izstrelitev rakete se starata Arne in Jaka.

facebook twitter rss

Prikaži Komentarje

Komentiraj

Plain text

  • No HTML tags allowed.
  • [[nid:123]] - Insert a node content
  • Samodejen prelom odstavkov in vrstic.
  • Spletni in e-mail naslovi bodo samodejno pretvorjeni v povezavo.

Z objavo komentarja potrjujete, da se strinjate s pravili komentiranja.