El Niño in podnebne spremembe

Nacionalna uprava za oceane in atmosfero Združenih držav Amerike je 11. maja izdala zadnje uradno poročilo o stanju El Niña - južne oscilacije, krajše ENSO. Južna oscilacija opisuje hkratno dogajanje v atmosferi in v oceanu. El Niño se tiče predvsem dogajanja v oceanu. Cikličen pojav ENSO sicer vključuje tako La Niño in El Niña kot tudi vmesno nevtralno stanje.

Izjava

Zadnje meritve kažejo, da segrevanje Tihega oceana v bližini obalne Južne Amerike še vedno vztraja, a je celoten sistem, povezan z oceansko atmosfero na območju ENSA, ostal znotraj meja za nevtralni ENSO. Prehod iz ENSO-nevtralnega območja pričakujemo v naslednjih nekaj mesecih, modelske napovedi kažejo več kot 90-odstotno verjetnost, da bo El Niño vztrajal do zime na severni polobli.

El Niño kot pojav obstaja že vsaj več deset tisočletij, o čemer pričajo raziskave in paleoklimatski podatki. Te lahko spremljamo vsaj od zadnjega obdobja ledene dobe, dober pokazatelj temperaturnega nihanja v oceanskih vodah so tudi koralni grebeni.

Danes vemo, da je območje vpliva El Niña ogromno; že v njegovem nastajanju je udeleženih nekaj globalnih tokov, med drugim oceanski tokovi, kakršna sta Perujski hladni tok in ekvatorialni tok, ter stalni tropski vetrovi, imenovani pasati, ki konstantno  pihajo ob ekvatorju. Pasati kot prevladujoči vetrovi v tropih pihajo blizu površja in imajo pomembno vlogo pri razvoju El Niña in La Niñe. Ko nismo v stanju El Niña, pasati tipično odnašajo toplo oceansko vodo od obal Južne Amerike na zahod proti Jugovzhodni Aziji, zaradi tega lahko na njeno mesto vdre hladna, s hranili bogata voda. ENSO vpliva na celotno območje tropskega Pacifika, ki se pri ekvatorju razteza čez okoli 40 % širine Zemlje; od Ekvadorja ali Peruja do Filipinov in Indonezije.

S tehnikami merjenja temperature površine morja in zračnega pritiska vzdolž Pacifika lahko danes ne samo sproti opazujemo dogajanje v oceanu in atmosferi, ampak celo oblikujemo modele, ki lahko nekaj mesecev vnaprej predvidijo osciliranje, torej El Niño. El Niño opisujemo kot enega izmed naravnih ciklov na Zemlji.

V zadnjih 70 letih so se zgodili trije veliki El Niñi, in sicer v letih 1982, 1997-1998 in 2015-2016. Vsa ta leta so se vzpostavili novi rekordi povprečne planetarne temperature, prišlo pa je tudi do uničujočih naravnih katastrof, denimo poplav, suš, vročine in obalnih neviht.

Pojav pa je pogosto nepredvidljiv: leta 2014 se je denimo napovedoval močan El Niño, ki pa se ni zgodil takrat, ker sami modeli niso popolnoma natančni in se z razvojem tehnologij in novimi raziskavami in podatki spreminjajo, predvsem izpopolnjujejo. Napovedi so se uresničile konec naslednjega leta, torej leta 2015 in v začetku leta 2016, ko so se na nekaterih predelih Avstralije in južne Afrike soočili s hudo sušo, območja Južne Amerike pa z velikimi količinami padavin. Na Velikem koralnem grebenu je na primer ravno v času zadnjega močnega El Niña prišlo do največjega beljenja koral od zgodnjih 80. let, ko so začeli to spremljati. Korale so namreč občutljive na spremembe temperature oceana.

V letih El Niña ima morska voda v osrednjem in vzhodnem Pacifiku zaradi višjih temperatur veliko manj hranilnih snovi, zato se številne vrste borijo za preživetje in iščejo prostore, primerne za razmnoževanje. Najbolj prizadete so morske ptice in morski sesalci. Zanimiv primer so kiti grbavci, ki se sicer zadržujejo in razmnožujejo na območju atlantskega dela Antarktičnega oceana, a so v letih 2015 in 2016 zaradi El Niña zamenjali območje zadrževanja. To je raziskovalna skupina povezala predvsem z odsotnostjo zadostnega števila krila, ki predstavlja glavno prehrano kitov grbavcev; iskali so primerno temperaturo vode. Prizadete pa so tudi živali na Galapaških otokih. Vremenski pogoji, kot je prekomerno deževje, koristijo predvsem invazivnim vrstam, kot so ognjene mravlje in drevesne žabe.

Vzorci spremenljivosti podnebja, povezani z El Niñom - južno oscilacijo povzročijo podnebne in okoljske vplive na določene regije po svetu. Neposredno pa to spodbudi izbruhe in/ali širjenje različnih bolezni, ki zadevajo javno zdravje. Primeri so vročica čikungunja, kolera, kuga, okužbe s hantavirusi, mrzlica vzhodnoafriškega jarka in virus zika. Po tovrstnih vremenskih spremembah lahko sicer traja od 2 do 3 mesece, da se bolezni razvijejo. V času El Niña v letih 2015 in 2016 so se tako zgodili številni izbruhi bolezni: kolera v Tanzaniji, mrzlica denga v Braziliji in Jugovzhodni Aziji ter kuga in okužbe s hantavirusi v Koloradu in Novi Mehiki. Kuga v zahodnih Združenih državah Amerike in kolera v Tanzaniji sta bili povezani s povečano količino padavin, medtem ko je bila denga v Braziliji in Jugovzhodni Aziji povezana s povišano temperaturo površine zemlje v primerjavi s pričakovano temperaturo. Raziskave so potrdile povezanost med podnebnim fenomenom in pa nalezljivimi boleznimi. Govorimo o nadpovprečni pojavnosti teh bolezni, ki jih v običajnih pogojih ne bi zaznali.

Izjava

Je strah pred El Niñem upravičen?
Izjava

Kakšna je napoved glede letošnjega El Niña?

Izjava

Dogodki El Niño so običajno povezani s povečano količino padavin v delih južne Južne Amerike, južnih Združenih državah Amerike, Afriškega roga in Osrednje Azije. Nasprotno pa lahko El Niño povzroči hude suše v Avstraliji, Indoneziji in delih Južne Azije. La Niña naj bi po drugi strani zadnja tri leta hladila in tako blažila temperaturne rekorde. Kljub temu smo nekaj temperaturnih rekordov v zadnjih letih presegli. Dejstvo je torej, da se globalna povprečna temperatura zvišuje, kar kažejo tako podatki iz opazovanj kot tudi modeli. Sedaj se napoveduje prihod El Niña, nekateri zato napovedujejo, da bo to leto eno izmed najtoplejših. 

Izjava

Višanje temperatur in ENSO sta na mnoge načine dve ločeni stvari, predvsem v smislu, glede katerega lahko človeštvo kaj neposredno ukrene. Zaenkrat še nimamo dovolj dobrih podnebnih podatkov, da bi vedeli, kako se prepletata, čeprav vemo, da se. Povezavo med ENSOM in podnebnimi spremembami bomo verjetno bolj podrobno razumeli čez nekaj let, morda desetletij.

Vsekakor je znano, da povezava obstaja, in jasno je, da ima močan El Niño hude ter raznovrstne posledice: širjenje nalezljivih bolezni, pritisk na ekosisteme in biodiverziteto, vpliv na zdravje, dobro počutje in preživetje ljudi ter na pridelavo hrane. Jasno je tudi, da imamo po drugi strani trend zviševanja globalne povprečne temperature in da bodo posledice podnebne krize hude.

Na El Niño kot atmosfersko-oceanski pojav v Pacifiku nimamo neposrednega vpliva, na antropogene podnebne spremembe pa. Edini način, da od človeštva povzročene podnebne spremembe ustavimo, omejimo in ublažimo, je, da čim hitreje zmanjšamo izpuste toplogrednih plinov. Moramo torej razumeti, da je globalno segrevanje povezano predvsem s človekovimi izpusti toplogrednih plinov po začetku industrializacije, El Niño pa je bolj povezan s cikli v oceanu in atmosferi, ki so prisotni že tisočletja in so v tem obdobju ves čas proizvajali za človeka neprilične (ali prilične) vremenske pogoje. Sedaj, ko bosta oba pojava časovno sovpadla, segrevanje in El Niño, lahko pričakujemo vse pogostejše in intenzivnejše vremenske neprilike, ki jih bomo lahko zmanjšali ali omejili zgolj z zmanjšanjem človekovega poseganja v Zemljino atmosfero.

Oddajo sva pripravila Zarja in Luka.