Predavanje o volkovih

Predavanje o volkovih

Oddaja
27. 12. 2019 - 16.00

V četrtek, dvanajstega decembra, je društvo Dinaricum v Dvorani profesorja doktorja Janeza Hribarja na Biotehniški fakulteti organiziralo zdaj že tradicionalno Predavanje o volkovih. Predavanje na nek način predstavlja zaključek predzadnje sezone projekta Spremljanje varstvenega stanja volka v Sloveniji v letih 2017 - 2020, v katerega sta poleg društva Dinaricum vključena še Univerza v Ljubljani in Zavod za gozdove Slovenije, finančno pa projekt podpira Ministrstvo za okolje in prostor Republike Slovenije.

Dogodek je bil sestavljen iz dveh sklopov. V prvem je docent doktor Miha Krofel, raziskovalec na Oddelku za gozdarstvo in obnovljive gozdne vire Biotehniške fakultete, spregovoril o ekologiji volka ter o pereči problematiki škod, ki jih ta vrsta vedno znova povzroča s plenjenjem pašnih živali. V drugem delu pa je docent doktor Tomaž Skrbinšek, raziskovalec na Oddelku za biologijo Biotehniške fakultete, predstavil rezultate zadnje sezone spremljanja varstvenega stanja volka.

Več kot dve uri trajajoč dogodek je tako pokril širok spekter tematik, povezanih s kontroverznim predstavnikom velikih zveri, volkom. V današnji Katedri za bilologijo bomo poskušali povzeti nekatere od njih. Za uvod prisluhnimo doktorju Tomažu Skrbinšku.

IZJAVA

Poznavanje vrste pa poleg monitoringa, torej spremljanja dogajanja v populaciji, o katerem bomo spregovorili v nadaljevanju oddaje, predstavlja tudi poznavanje ekologije vrste. O njej je govoril doktor Miha Krofel.

IZJAVA

Kot drugo pomembno lastnost volkov je Miha Krofel izpostavil njihovo teritorialnost. Volkovi so izredno teritorialna vrsta: vsak trop nadzira in brani svoje ozemlje pred vdori volkov, ki ne pripadajo temu tropu. Posledica te lastnosti je značilno razporejanje teritorijev volčjih družin v prostoru, kjer se teritoriji posameznih tropov le nekoliko ali pa sploh ne prekrivajo. Doktor Miha Krofel razloži evolucijsko ozadje opisane lastnosti.

IZJAVA

S pojavom teritorialnosti pa so se pri volkovih razvili tudi mehanizmi branjenja in označevanja njihovega teritorija. Med najbolj neposrednimi oblikami je seveda fizična obramba oziroma napad na tuje volkove, ki pridejo na ozemlje tropa. Poleg tega pa volkovi zasedenost nekega ozemlja oznanjajo tudi z značilnim tuljenjem ter s kemičnimi signali, kot so urin in iztrebki. Prav te tri, torej tuljenje ter oba kemična signala, raziskovalci in raziskovalke s pridom izkoriščajo za spremljanje stanja v slovenski populaciji volkov.

Monitoring volka se na ozemlju Slovenije izvaja že od leta 2010. Zasnovan je bil v okviru projekta LIFE SloWolf in temelji predvsem na dveh metodah. Prva se uporablja za oceno števila tropov na podlagi izzivanja tuljenja teritorialnih volkov. Pri tej metodi se z oponašanjem volčjega tuljenja simulira prihod vsiljivca na teritorij tropa in s tem izzove odziv, volčje tuljenje teritorialnega tropa. Ker se pri odzivu lahko razlikuje med tuljenjem odraslih živali in tuljanjem mladičev, se ta metoda uporablja za ugotavljanje števila reproduktivnih legel, torej tropov z mladiči, na območju Slovenije.

Drugo metodo pa sestavljata zbiranje in analiza neinvazivnih genetskih vzorcev, predvsem urina in iztrebkov. Iz tovrstnih vzorcev je mogoče izolirati DNK posamezne živali in prebrati njen genotip. Ker ima vsak organizem, s tem pa seveda tudi vsak volk, edinstven genotip, lahko raziskovalci in raziskovalke ločijo volkove na ravni posameznih osebkov.

Prepoznavanje volkov na podlagi njihovega genotipa pa omogoča uporabo različnih statističnih metod, s pomočjo katerih lahko ocenimo demografske parametre populacije. Ena izmed teh je ocena številčnosti volkov. Ker z zbiranjem genetskih vzorcev nikoli ne zajamemo vseh volkov, ki so prisotni na določenem območju, si raziskovalci in raziskovalke tu pomagajo s tako imenovano metodo lova, označevanja in ponovnega ulova. Ne da bi se spuščali v matematično ozadje te metode, lahko omenimo, da nam ta postopek omogoča izračun ocene števila osebkov, ki jih v populaciji nismo zaznali z vzorčenjem. Oceno velikosti populacije volkov, pridobljeno iz rezultatov zadnjega zbiranja vzorcev med junijem 2018 in julijem 2019, je predstavil Tomaž Skrbinšek.

IZJAVA

Poleg možnosti izračuna ocene števila volkov pa podatki, pridobljeni iz genetskih analiz, omogočajo tudi sestavljanje rodovnikov volkov, ki jih je mogoče povezati v družinska drevesa posameznih tropov. Z njimi lahko raziskovalci in raziskovalke dobijo intimen vpogled v dogajanje znotraj posameznega tropa. Številčno oceno tropov, prisotnih na ozemlju Slovenije, je predstavil doktor Skrbinšek.

IZJAVA

Monitoring volkov, osnovan na podlagi genetsko-molekularnih analiz, pa nam poleg predstavljenega omogoča tudi zaznavanje križancev med volkom in domačim psom v naši populaciji, ki trenutno predstavljajo eno večjih groženj evropskim populacijam volka. Več o tem je povedal Tomaž Skrbinšek.

IZJAVA

Za zaključek lahko dodamo, da je trenutno varstveno stanje volkov v Sloveniji opredeljeno kot ugodno, kar v pravnem žargonu habitatne direktive Evropske unije pomeni, da podatki o populacijski dinamiki te vrste kažejo, da se sama dolgoročno ohranja kot preživetja sposobna sestavina svojih naravnih habitatov in da se naravno območje razširjenosti vrste niti ne zmanjšuje niti se ne bo zmanjšalo v predvidljivi prihodnosti. Kot večina tovrstnih pravnih konceptov pa je tudi koncept varstvenega stanja vrste odprt za interpretacijo, zato se je najpomembnejše zavedati, da je prihodnje stanje populacije volkov na območju Slovenije odvisno predvsem od nas, ljudi, in naše sposobnosti reševanja konfliktov, ki jih prisotnost volkov na nekem območju prinaša. Poleg tega pa je za dolgoročno ohranjanje populacije pomembno tudi sodelovanje z državami, s katerimi si delimo populacijo volkov.

Predavanje o volkovih je povzel Gregor

 

 

facebook twitter rss

 

RŠ praznuje 51 let! Če bi radi spodbujali kakovostne radijske vsebine tudi v postabrahamski dobi, potem kliknite na

 

Prikaži Komentarje

Komentiraj

Plain text

  • No HTML tags allowed.
  • Spletni in e-mail naslovi bodo samodejno pretvorjeni v povezavo.
  • Samodejen prelom odstavkov in vrstic.

Z objavo komentarja potrjujete, da se strinjate s pravili komentiranja.