Antropocen

Recenzija dogodka
27. 4. 2021 - 14.00

V preteklem tednu, na svetovni dan Zemlje, je Geološki zavod Slovenije organiziral predavanje o antropocenu. Izraz danes predstavlja slikovito, a vendar neformalno metaforo za globalne okoljske spremembe. Osrednja tema je bilo vprašanje o opredelitvi antropocena kot geološkega obdobja. Predstavil jo je doktor Philip Gibbard, profesor na Univerzi v Cambridgeu, strokovnjak za stratigrafijo kvartarja in trenutni generalni sekretar Mednarodne komisije za stratigrafijo. Komisija je zadolžena za opredeljevanje in potrjevanje mej med obdobji geološke zgodovine Zemlje. 

Stratigrafija je veda, ki proučuje kamninske plasti in jih na podlagi geokemičnih, paleontoloških, litoloških in ostalih raziskav časovno umešča v neko obdobje. Cilj take klasifikacije je poenotena lestvica geoloških obdobij, ki lajša globalno prepoznavanje kamnin iz nekega obdobja. Trenutno živimo v holocenu, ki skupaj s pleistocenom sestavlja periodo kvartar. Meja med njima je konec zadnje ledene dobe in je bila časovno določena s pomočjo ledene vrtine, ki so jo izvrtali na Grenlandiji. Letne usedline v izvrtanem ledu so tako lepo vidne, da omogočajo jasno časovno določitev, kdaj se je začel holocen. 

Meja med holocenom in pleistocenom je edina geološka meja, ki je določena z letnico. Ostale geološke meje definiramo s pomočjo tipske lokacije oziroma s tako imenovanim zlatim žebljičkom. Zlati žebljiček je postavljen v kamnini, v kateri opisuje in določa mejo med dvema obdobjema. Kamnina, v kateri najdemo zlati žebljiček, najbolje predstavlja značilnosti tistega geološkega obdobja in zato jo lahko uporabimo kot globalno merilo, kar je tudi namen določitve tipske lokacije. Pomembno je tudi, da je meja sinhrona, kar pomeni, da se vplivi nekega geološkega obdobja kažejo povsod po svetu istočasno

Torej, poglejmo termin antropocen. O tem, kdaj se je izraz prvič pojavil in kaj vse je prvotno zajemal, spregovori profesor Philip Gibbard.

IZJAVA

Izraz naj bi torej definiral obdobje povečanih vplivov na okolje, človeško povzročenih onesnaženj ter čas ekonomskega razvoja. Vendar tu nastane problem časovne definicije. Kdaj naj bi se antropocen začel? Po prvotni definiciji naj bi se začel z industrijsko revolucijo v sredini osemnajstega stoletja. Seveda je človek že pred industrijsko revolucijo občutno vplival na naravno okolje in zato so kasneje drugi raziskovalci in raziskovalke za določitev časovne meje med holocenom in antropocenom predlagali druge dogodke. Med drugimi so to odkritje ognja, prehod iz nomadskega nabiralništva in lova v stalne oblike naselitve, kmetovanje in sečnjo gozdov ter čas Krištofa Kolumba in evropske kolonizacije Amerike. Trenutno je najbolj aktualna potencialna meja sredina dvajsetega stoletja, ki simbolizira čas jedrskih poskusov in velikega pospeševanja modernizacije sveta, ko so svet med drugim začeli preplavljati plastika, aluminij, umetna gnojila in osvinčen bencin. 

Povsod po svetu najdemo dokaze o človekovi aktivnosti iz različnih obdobij. To so med drugim morfološke spremembe površja, kot sta recimo rudarjenje in regulacija rek, ter druge spremembe, na primer proizvajanje novih umetnih materialov in kopičenje odpadkov. A vendar: ponekod so se spremembe zgodile hipno, drugod pa so trajale tisočletja. Zato pri klasifikaciji antropocena mednarodna komisija za stratigrafijo skuša ugotoviti, ali je na Zemlji sploh mogoče najti univerzalno tipsko lokacijo za antropocen, kjer bi lahko postavili zlati žebljiček. Preden pa odgovorimo na to vprašanje, je pomembno, da razumemo, kaj vse pravzaprav predstavlja holocen.

IZJAVA

Holocen se od pleistocena med drugim loči tudi po tem, da je celotno obdobje zaznamovala prisotnost človeka. Torej, če antropocena ne moremo opredeliti na podlagi prisotnosti človeka, bi mogoče njegovo definicijo povezali z obdobjem povečane človeške aktivnosti. Vendar, človeška aktivnost se na različnih koncih sveta ni razvijala enako hitro, zato ne najdemo enako močnih človeških vplivov povsod po svetu. Razgibana zgodovina človeške dejavnosti otežuje delo mnogim, ki so poskušali antropocen točneje opredeliti in umestiti v nek časovni okvir. 

IZJAVA

Antropocen je postal popularen neuraden pojem, ki ga povezujemo s človeškim poseganjem v okolje, kar pa zgreši geološki vidik têrmina. Na tem mestu lahko sedaj tudi pojasnimo, zakaj je časovna umestitev začetka antropocena v sredino osemnajstega stoletja problematična. Obdobje res predstavlja začetek povečanih izpustov ogljikovega dioksida, vendar vsebnost izpustov določamo z datiranjem atmosferskih izotopov, kar pa ni enako kot geološki zapis v kamninah. Ker ga ne moremo geološko definirati, ga tudi ne moremo označiti za geološko obdobje. 

Čeprav človekove vplive opazujemo povsod po svetu, so ti vplivi različni, niso časovno usklajeni in so tesno prepleteni z razgibano človeško zgodovino. Na začetku smo omenili, da mora biti geološko obdobje, ki ga želimo definirati, časovno sinhrono. Kaj torej narediti z antropocenom, katerega vplivi so tako časovno neusklajeni in razdrobljeni po svetu?

IZJAVA

Dogodek v geologiji lahko predstavlja nekajdnevni vulkanski izbruh, lahko pa tudi neka dejavnost, ki traja več tisoč let. Tak primer so denimo anoksični dogodki v oceanih, pri katerih se zmanjša nivo kisika v okolju. To lahko vodi do množičnega izumrtja in se na različnih lokacijah po svetu odraža različno.

Ljudje svet poseljujemo tisočletja in vplivi se različno odražajo. Zato je časovnico antropocena težko določiti tako, da bi enako veljala po celotnem svetu. Začetka antropocena prav tako ne moremo umestiti v obdobje, ko je človek začel udomačevati živali in rastline. Razlog je preprost: sedimenti iz tistega časa so bili že popisani kot holocenski in pravila stratigrafije preprosto ne dovoljujejo tako velikih posegov v terminologijo že opravljenih raziskav.  

Antropocen je tako postal družbeni koncept brez strokovne geološke definicije. Da bi antropocen postal geološko obdobje, ki bi sledilo holocenu, je malo verjetno, a geološko definicijo nujno potrebuje. Zato je predlog uvedbe dogodka, ki se odvija na različnih lokacijah v različnih časovnih terminih in teče vzporedno s trenutnim obdobjem holocenom, po mnenju recenzentke dober. S tem bi tudi poudarili, da geološka stroka prepoznava vpliv človeka na naravno okolje.

Antropocen je stratigrafsko secirala Lea.

facebook twitter rss

 

Podprite kakovostne radijske vsebine tudi v koronski dobi, kliknite na

 

Prikaži Komentarje

Komentiraj

Plain text

  • No HTML tags allowed.
  • [[nid:123]] - Insert a node content
  • Samodejen prelom odstavkov in vrstic.
  • Spletni in e-mail naslovi bodo samodejno pretvorjeni v povezavo.

Z objavo komentarja potrjujete, da se strinjate s pravili komentiranja.