Brezmesno

Znanstvenik Daniel L. Rosenfeld iz New Yorka je v reviji Food Quality and Preference objavil članek, v katerem je primerjal profile dietne identitete med vegetarijanci in vegani. Obe skupini ljudi se velikokrat združuje pri prehranskih in psiholoških preiskavah. V dotični študiji pa je ugotovil, da se skupini razlikujeta glede na vedenjske vzorce zlasti v kontekstu motivacije za izbrani način prehranjevanje ter odnosu do ljudi, ki se drugače prehranjujejo.

Obe praksi prehranjevanja, veganstvo in vegetarijanstvo, pomenita omejen vnos živalskih proizvodov. Vegetarijanci se vzdržijo uživanja mesa, vegani pa vseh vrst živalskih proizvodov, od rdečega mesa do medu in želatine.

V študiji je mišljenje ljudi, ki spadajo v obe skupini, pridobil s pomočjo spletnega anketiranja, kjer so sodelujoči reševali prehranski vprašalnik. Želeli so izvedeti, kako vegetarijanci in vegani razmišljajo o svoji izbiri hrane. Sodelovalo je sto sedeminšestdeset ljudi iz Združenih držav Amerike, od tega sto dva vegetarijanca in petinšestdeset veganov. Iz vprašalnika je pridobil podatke o starosti, spolu, rasi in načinu prehranjevanja oziroma katere živalske izdelke izključujejo iz prehrane. Skupno pa so morali še za triintrideset trditev obkrožiti odgovor, ki je za njih najbolj veljal. Kot primer so morali na trditev: S svojimi prehranskimi odločitvami skrbim za boljši svet obkrožiti, kako zelo se s tem strinjajo od ena do sedem.

Rezultati so pokazali, da je večina veganov, ki so sodelovali v raziskavi, starejših moških. Ugotovili so, da vegani menijo, da je njihova prehrana osrednjega pomena za njihovo identiteto. Prav tako so bolj ponosni na svoj način prehranjevanja kot pa vegetarijanci. Vegani se počutijo bolj stigmatizirane, kot vegetarijanci, imajo močnejšo prehransko motivacijo in obsojajo vsejede ljudi bolj kot vegetarijanci.

Opredeljevanje s točno določenim načinom prehranjevanja po besedah avtorja karikira na to, da je posamezniku zelo pomembna prehrana in posledično tudi samopodoba. Ugotovil je, da se v povprečju vegani lepše obnašajo do istomislečih veganov, kot do vegetarijancev in vsejedcev. Prav tako je veganom zaradi svoje prehrane težje najti odobritev s strani družbe. Vsejedci pa so v povprečju bolj naklonjeni vegetarijancem kot veganom. V primerjavi z vegetarijanci so vegani bolj obremenjeni glede izbire hrane, dobrega počutja, pravic živali ter vpliva hrane na okolje.

Razlike v moralni presoji med vegetarijanci in vegani so se pokazale skozi odzive pri ogledu upodobitev živali. Vegani so se od vegetarijancev razlikovali tako, da so se odzivali z več empatije. Z razlikovanjem med vegani in vegetarijanci naj bi po besedah avtorja lažje preučili heterogenost znotraj skupine ter obnašanje, mišljenje in čutenje ljudi, ko gre za izogibanje živalskim proizvodom.

Veganstva ali vegetarijanstva se ne poslužuje Jana.