Budna polovica zaspanih možganov

Znanstveniki in znanstvenice iz Icahnške šole za medicino v Združenih državah so potrdili vpliv črevesne mikroflore na razvoj živčnih celic. Poskus izveden na miškah je dokazal, da prisotnost specifičnih mikroorganizmov v prebavilih negativno vpliva na razvoj mielinskega ovoja živčnih celic.

Raziskovalci so za poskus izbrali depresivne miške, ki so se v skupinah vedle nesocialno. Iz njihovega črevesja so prenesli celotno mikrofloro v drugo vrsto socialnih oziroma nedepresivnih mišk. Dva tedna po fekalni transplantaciji so miške z novo mikrofloro prav tako začele kazati podobne znake depresije ter asocialnosti.

Analiza mikroorganizmov je pokazala, da gre za specifične skupine bakterij, katerim je skupna proizvodnja krezola. Gre za manjšo molekulo, ki je sposobna preiti krvno-možgansko pregrado. V možganih krezol vpliva na izražanje genov za razvoj mielinskega ovoja okoli živčnih celic. Pomanjkanje mielina pa ima znan vpliv na razvoj raznih živčnih bolezni, kot sta multipla skleroza ter depresija.

Spremenjena mikroflora zagotovo ni edini vzrok pojava kompleksnih živčnih obolenj. A kljub temu bo poznavanje vloge črevesnih mikroorganizmov na delovanje telesnih procesov pomembno prispevalo k pristopu do zdravljenja.    

Že dolgo je znano, da imajo nekatere morske živali in ptice rahel spanec, saj zaradi strahu pred plenilci ena polovica možganov ostane vedno na pol budna. V nasprotju s splošnim prepričanjem, da človeška možganska skorja ponoči spi kot klada, ameriški znanstveniki trdijo, da je podoben fenomen prisoten tudi pri ljudeh. V Current Biology so objavili študijo, v kateri so prvič dokazali asimetrijo v aktivnosti med možganskima hemisferama pri ljudeh.

Možgane prostovoljcev so opazovali v dveh spalnih seansah. V prvi je šlo za spremenjeno spalno okolje, kar pogosto povzroča težave z uspavanjem; v drugi pa so prostovoljci spali v normalnih pogojih, tako kot so navajeni. Opazovali so počasne možganske valove, ki nimajo vloge v REM spanju, označujejo pa globino spanca. Valove so merili v t.i. default-mode network-u. To so sinhronizirana možganska omrežja, ki omogočajo stalno možgansko aktivnost v ozadju, aktivirajo pa se, ko nismo zaposleni s kakšno konkrentno nalogo.

V zanimivi raziskavi so izvedli štiristranski ANOVA statistični test, ki je pokazal pomembno povezavo med vsemi obravnavanimi spremenljivkami v prvi spalni seansi s spremenjenim spalnim okoljem. To pomeni, da je takrat prišlo do asimetrije v aktivnosti med možganskima polovicama, kar so opazili kot povečano vzdražnost leve hemisfere, ki se je prej odzvala na zvočni dražljaj na desnem ušesu. Zakaj je ravno leva polovica možganov bolj budna in ali se budnost hemisfer v spalnih ciklih izmenjuje, bo predmet prihodnjih raziskav.

Kot kladi vedno spita Arne in Andrea.