Cvetenje rakavih celic in prijateljstvo med zeti

Poznamo ribje jate, ki so sestavljene iz različnih vrst. Tak primer so tudi pripadniki družine zetov. Vrste teh rib živijo v enakem okolju in se pogostokrat združujejo skupaj, kljub temu, da ne pripadajo isti vrsti. V nedavni objavi v Behavioural Ecology and Sociobiology raziskovalke in raziskovalci poročajo, da dražljaji, povezani z enako prehrano, morebiti utrjujejo njihovo medvrstno druženje.

Raziskovalna skupina je v preizkusu primerjala vedenje dveh rodov zetov. V eksperimentu so sodelovali navadni zeti iz rodu Apeltes in pritlikavi zeti rodu Pungitius.

Omenjeni vrsti se sicer ločita glede na zunanji izgled, a se pogostokrat pojavljata skupaj. Opravili so dva ločena vedenjska preizkusa, v katerih so dva navadna zeta združili z enim pritlikavim zetom. V prvem preizkusu so se vsi osebki ene vrste pretekli mesec hranili z enako hrano, v drugem  preizkusu pa sta imela enako dieto eden izmed dveh navadnih zetov ter pritlikavi zet.

Pri osebkih z enako dieto raziskovalke in raziskovalci niso odkrili izkazovanja prioritete za druženje z določenim osebkom. Ko so združili dva navadna zeta z različno dieto s pritlikavim zetom s prehrano, enako enemu osebku iz para, pa so se osebki z enako dieto večkrat pojavljali bližje skupaj. Vse to kaže, da je dražljaj, ki kaže na enako prehrano, zelo verjetno pomemben pri ohranjanju raznovrstnih jat in socialnih skupin rib.

Tkivna in celična specifičnost, ki je ključna za pravilen razvoj in delovanje organov, se zdi povsem samoumevna. Zaradi tega nam nos ne zraste recimo na kolenu, ampak samo na glavi. Da se to ne zgodi, skrbijo transkripcijski faktorji. To so majhni proteini v celičnem jedru, ki - kot stikalo - z vezavo na določen del genoma sprožijo izražanje specifičnega gena.

Raziskovalci z Mayo Clinic so v znanstveni reviji Science Advances objavili študijo, s katero so osvetlili obnašanje transkripcijskega faktorja FOXA1 v človeških rakavih celicah prostate, dojk in jeter. Transkripcijski faktor FOXA1 sproži izražanje genov, ki rakavim celicam omogočajo hitro delitev in preživetje. S preučevanjem velikega števila genomov in s pomočjo obetavne tehnologije CRISPR so ugotovili, da FOXA1 vpliva na izražanje genov, ki so specifični za različne vrste rakavih celic.

Predstavili so tudi svoje videnje dogajanja v rakasti celici, ki so ga slikovito primerjali s cvetenjem rože. Proces izražanja rakavega gena namreč sprožijo različni faktorji, med drugim genske mutacije vezavnega mesta za FOXA1 in epigenetske spremembe. Čeprav se transkripcijski faktor veže na veliko število genov, dejansko vpliva na izražanje le majhnega deleža teh genov. Kakšna je vloga teh na videz nepomembnih vezav, bo zagotovo še predmet prihodnjih raziskav.

Raka in vedenje zetov sta raziskali Andrea in Zarja.