Epidemija ranavirusov med dvoživkami

Skupina ameriških in portugalskih znanstvenikov in znanstvenic je v reviji Immunogenetics predstavila izsledke nedavno izvedene raziskave. Preučevali so, kako raznolikost genov MHC, ki igrajo pomembno vlogo v imunskem sistemu, vpliva na  dovzetnost žabjih paglavcev za okužbo z ranavirusi.

Okužba z ranavirusi predstavlja eno od mnogoštevilnih groženj, ki v zadnjem času prežijo na dvoživke. Okužene živali so brez energije in izgubijo apetit. Na njihovi koži se pojavljajo razjede. Med simptome bolezni spadajo tudi rdečina in krvavitve v trebušnem predelu ter na konicah repov pri paglavcih. Pojavljajo se tudi krvavitve notranjih organov. Smrtnost med okuženimi osebki pa lahko preseže 90 odstotkov. 

Politika / OFFsajd

Za živali gre!

Akcija prenašanja žab čez ceste in 20-letnica delovanja Društva za zaščito živali

Zala Bezlaj

 / 26. 2. 2019

Poglavitni histokompatibilnostni kompleks oziroma MHC je izraz za večjo skupino genov in njihovih proteinskih produktov, ki jo najdemo pri večini vretenčarjev. Poglavitna naloga teh beljakovin imunskega sistema je, da razločujejo organizmu lastne molekule od tujkov in jih predstavljajo limfocitom T. Limfociti T pa se aktivirajo v primeru odkritja nepravilnosti.

Geni MHC kodirajo dva razreda polimorfnih molekul na celični površini, ki prepoznavajo in vežejo različne peptide patogenov. Geni MHC razreda I so značilni mediatorji pridobljene imunosti proti virusom, ki se pri žabjih paglavcih ne izražajo. Prisotni so le pri odraslih osebkih žab. Posledično so tako pri dovzetnosti paglavcev za okužbo z ranavirusi odločilnega pomena geni MHC razreda II.

Raziskovalci so v obdobju dveh let vzorčili konice repov paglavcev lesne žabe. Pri vzorčenih osebkih so ugotavljali prisotnost ranavirusa in raznolikost genov MHC razreda II.

Gene MHC razreda II so razdelili v različne skupine in ugotavljali, kako pogosta je okužba z ranavirusi pri posamezni skupini.

Ugotovili so, da je intenziteta okužbe pri prostoživečih žabah najverjetneje povezana z raznolikostjo genov MHC. Kljub temu da je raznolikost med geni MHC v populaciji zelo visoka, pa raziskovalci predvidevajo, da na dovzetnost posameznih osebkov za okužbo v večji meri vplivajo le določene različice genov. Predpostavljajo tudi, da bi k intenzivnosti okužbe lahko dodatno pripomogli tudi različni dejavniki v okolju. V prihodnosti nameravajo razširiti poskus na več različnih vrst paglavcev in poleg vloge okoljskih dejavnikov preučiti tudi ostale gene imunskega sistema ter vlogo mikrobioma dvoživk.

Žabji Zbritoff je pripravila Nataša.