Jeti in memoriam

Znanstveniki in znanstvenice so hladnokrvno pokončali še enega izmed mitov, ki zadnje stoletje buri duhove mladostnikov in nemalokaterih odraslih. S pomočjo sodobne tehnologije so z lučjo razuma tokrat posvetili na pripadnika kosmatih pošasti - himalajskega jetija. Genetske analize so skoraj popolnoma po pričakovanjih razkrile, da večina zloglasnih jetijskih relikvij pripada medvedom.

Znanstvena ekipa pod taktirko Charlotte Lindqvist z Univerze v Buffalu je več let zbirala vse domnevne ostanke jetijev. V kolekciji so se tako znašli raznoliki vzorci vse od iztrebkov, ki jih je s Himalaje prinesel legendarni alpinist Reinhold Messner, do kosti, ki so jih darovali tibetanski duhovni zdravilci.

Raziskovalci in raziskovalke so devet vzorcev domnevne jetijske DNK primerjali s petnajstimi vzorci DNK različnih vrst himalajskih medvedov. V raziskavi so za identifikacijo uporabili mitohondrijsko DNK, ki se pogosto uporablja za določanje vrste iz neznanih vzorcev. Mitohondriji imajo namreč lastno DNK, obenem pa se v vlogi nekakšnih celičnih elektrarn v celicah pojavljajo v večjem številu kot naša genomska DNK, zato je iz starejših in obrabljenih vzorcev pogosto lažje pridobiti ravno mitohondrijsko DNK.

Analiza devetih domnevnih vzorcev jetija je razkrila, da gre pri osmih za ostanke dveh vrst lokalnih himalajskih medvedov, pri devetem vzorcu pa je šlo za čisto navadnega psa. S tem se je zgodba o jetiju zaključila podobno kot v primeru njegovega severnoameriškega sorodnika sasquatcha, kjer so se vzorci izkazali za pse, konje, medvede in celo ljudi.

Poleg uspešnega uničenja velikega pop mita o jetiju pa je raziskava prinesla tudi resnejše znanstvene uspehe. Raziskovalci in raziskovalke so med projektom namreč uspeli sestaviti prve celotne mitohondrijske genome himalajskega rjavega medveda in himalajskega črnega medveda, kar je pripomoglo k razumevanju evolucijskega razvoja teh dveh precej redkih medvedjih podvrst.

Ob smrti pop ikone se je z vami žalostil Atila

Za zahtevenejše bralce pa še članek: http://rspb.royalsocietypublishing.org/content/284/1868/20171804