Kaotično sodelovanje

Oddaja
27. 12. 2017 - 7.05

Napredek v evoluciji je že dolgo časa predmet debate. V novi študiji se ekipa korejskih znanstvenikov in znanstvenic sprašuje, ali lahko pojem napredka skozi mutacije razumemo v kontekstu nekakšne dinamike.

V naravi včasih opazimo primere, v katerih populacija razvije sebi škodljivo mutacijo. Za razumevanje teh procesov se pogosto poslužujemo koncepta zapornikove dileme. V tem miselnem poskusu sta dva roparja skupaj obtožena dveh kriminalnih dejanj. Eno je lažje, drugo pa težje, vendar lahko tožilstvo dokaže samo lažjega. Vsak izmed zapornikov je torej postavljen pred dilemo: ali naj izda partnerja in priča proti njemu v zameno za izpustitev ali pa naj ostane tiho in odsedi krajšo kazen?

Poanta dileme je seveda v tem, da če oba zapornika izbereta zase na videz ugodnejšo opcijo in pričata proti sodelavcu, v zaporu oba odsedita dlje časa. Če si predstavljamo populacijo roparjev, ki so navajeni v opisani situaciji narediti to ali ono, dobimo model populacij z evolucijsko pridobljenimi značilnostmi -- strategijo pri taki igri. Raziskovalce je zanimalo, kaj se zgodi, če pustimo, da populacije menjajo strategije iz določenega nabora.

Za ta nabor so izbrali najenostavnejše strategije, za katere lahko rečemo, da imajo spomin. Najpreprostejša strategija je v vsaki novi igri ponavljanje iste poteze -- vedno izdati drugega roparja ali pa vedno ostati tiho. Druga strategija je menjava poteze, če je bil izid prejšnje igre neugoden. Zadnja strategija pa je vračati milo za drago. Deleži populacije, ki uporabljajo neko strategijo, določajo povprečni izkupiček vsake populacije v igri.

Vprašanje je, kaj se zgodi s popularnostjo strategij, če dovolimo določeno dinamiko. Če del populacije opazi, da je njihova strategija podpovprečno uspešna, jo bodo začeli zamenjevati z enim izmed bolj uspešnih pristopov. V študiji so diferencialne enačbe, ki določajo to dinamiko strategij, numerično integrirali in opazovali značaj rešitev. Glavni parameter v analizi dinamike je bila potencialna škoda v situaciji, ko je igralec izdan.

Za sistem enačb se je izkazalo, da je ravno dovolj velik, da za določena območja parametra cene vsebuje kaotične rešitve. To ne bi smelo biti presenetljivo, saj evolucijo ponavadi razumemo kot naključno. Obstoj teh kaotičnih rešitev pa implicira še več: ne samo, da je mutacija strategij naključna, mutacija nima vedno destinacije, torej ne teži k napredku ali proti čemurkoli.

Pomen študije je predvsem v tem, da je identificirala minimalni model evolucije z le tremi neodvisnimi prostostnimi stopnjami. Ta je realistično vsebovan v vsakem bolj sofisticiranem modelu. Razmislek, kakšne implikacije imajo kaotične rešitve za resnično evolucijo, pa prepuščam bolj biološko navdahnjenim poslušalcem.

 

Kaotično je mutiral vajenec Martin.

 

Članek je bil objavljen v reviji Physical review E: https://doi.org/10.1103/PhysRevE.96.062310, dostopen pa je tudi na arhivu preprintov https://arxiv.org/abs/1712.05906

Aktualno-politične oznake: 

facebook twitter rss

 

Podprite kakovostne radijske vsebine tudi v koronski dobi, kliknite na

 

Prikaži Komentarje

Komentarji

lubica bodi pozorna na bistveno: severna koreja ali južna koreja? pa boš videla kam tačko moliš.

ali poznaš oz. si čital poglavje v knjigi
Acemoglu, D. and J. Robinson (2012). The Making of Prosperity and Poverty.
In: Why Nations Fail: The Origins of Power, Prosperity and Poverty.

zanimiv odsek ... o raznolikosti razvoja in problemih interpretacije razvojnega ekonomskega modela kar se tiče Severne in Južne Koreje.
Ja, to so kar luštne zadeve. Dobro bi bilo, da še preden ne pozabimo, da Znanost = Politika danes in da moramo biti skrajno pozorni na to, od kod raziskave prihajajo! jih torej kontekstualizirati za povrh vsega še :-) :-) :-)

pa danes nisi izobražen ali izobražena in široko razgledan ali razgledana = je pa to tvoj osebni problem in ne MOJ. hohoohohohoho.

in kaj je narobe s kaosom?

jah treba bo malo več delat a ne? in ne samo v lastno kahlo gledat a ne? boste zmogli? če ne, se pa poberte s tega radia.

S kaosom ni nič narobe. Izkaže se, da rabiš kaos, drugače ne znaš reproducirat marsikaterih fizikalnih zakonov. In če imaš kaos, dobiš lahko kvaziperiodične rešitve -- tako imenovane "čudne atraktorje".

 

Nevem pa, kakšno povezavo bi model ali izsledki imeli s severom ali jugom Koreje.

ja vidiš - Koreja ni ena fant moj, Koreji sta dve.

kje v tej raziskavi je cikanje na gene?
zakaj je potrebno raziskovati škodljive mutacije na zapornikih?????

Komentiraj

Plain text

  • No HTML tags allowed.
  • [[nid:123]] - Insert a node content
  • Samodejen prelom odstavkov in vrstic.
  • Spletni in e-mail naslovi bodo samodejno pretvorjeni v povezavo.

Z objavo komentarja potrjujete, da se strinjate s pravili komentiranja.

randomness