Ko tudi miši zajecljajo

Ko tudi miši zajecljajo

Aktualno-politična novica

Jecljanje je govorna motnja, ki se kaže kot nepotrebno ponavljanje zlogov in podaljševanje besed, značilni pa so tudi daljši premori v govoru. Za jecljanjem, ki se pojavi že v otroštvu, lahko stojijo različni vzroki, ki so lahko tudi genetski. Ameriška znanstvenica Terra Barnes je v znanstveni reviji Current Biology objavila članek, v katerem poročajo, da mutacija gena za encim, ki je povezan z delovanjem lizosomov, povzroča jecljanje ne samo pri ljudeh, ampak tudi pri miškah.

Lizosom je celični organel, v katerem se nahajajo lizosomski encimi, ki razgrajujejo odpadne produkte celice. Za uspešen transport encimov od mesta nastanka do samega lizosoma je potrebno, da se na lizosomski encim pripne sladkorna skupina manoza. Za to poskrbi drug encim, ki ga določa gen Gnptab.

Poskus je potekal tako, da so mišjemu zarodku povzročili nesmiselno mutacijo gena Gnptab, zato sta bila motena transport in posledično tudi delovanje lizosomskih encimov. Potem so mlade miške z mutiranim genom ločili od matere. V primerjavi z zdravimi mladimi miškami so pri mutiranih mišjih otrocih, ki so poskušali priklicati svojo mamo, opazili manjše število oglašanj na minuto in večje število premorov med oglašanji. Tako so opredelili mišje jecljanje, ki je očitno v marsičem podobno človeškemu. S to študijo smo tako dobili živalski model za preučevanje ne prav dobro razumljenih govornih motenj.

 

Nevladna organizacija Cochrane je naredila pregled raziskav, v katerih so preučevali učinkovitost intervenc, ki spodbujajo raziskovalno integriteto in etično vedenje pri raziskovalcih. To je pomemben problem, saj ponarejanje ali prirejanje rezultatov ter plagiatorstvo v znanosti niso redek pojav.

Glavna ugotovitev preglednega članka je, da je študij, ki bi se ukvarjale z intervencami za zmanjšanje neetičnega vedenja v raziskovanju, zelo malo. Obstoječe študije pa so slabe kakovosti, saj so imele majhne vzorce ali pa so bile drugače metodološko pomanjkljive.

Kljub metodološkim napakam so avtorji preglednega članka našli nekaj raziskav, ki so pokazale pozitivne učinke intervenc za zmanjšanje plagiatorstva. Ponekod so se za učinkovita izkazala praktična izobraževanja, ki so vključevala vaje v pisanju člankov in informacije o računalniških programih za prepoznavanje plagiatorstva. V dveh študijah pa so pokazali, da lahko način spraševanja po prispevku posameznega avtorja v članku vpliva na resničnost podanih informacij.

Raziskav o ponarejanju ali prirejanju rezultatov raziskav niso našli. Obstoječi dokazi o načinih zmanjševanja neetičnega vedenja v raziskovanju so torej zelo skopi in nezanesljivi.

Znanstveni britoff sta brez zapletenega jezika spisala Andrea in Andraž.

 

facebook twitter rss

Prikaži Komentarje

Komentiraj

Plain text

  • No HTML tags allowed.
  • Spletni in e-mail naslovi bodo samodejno pretvorjeni v povezavo.
  • Samodejen prelom odstavkov in vrstic.

Z objavo komentarja potrjujete, da se strinjate s pravili komentiranja.