Koliko hrane zares zavržemo

Nizozemska raziskovalna skupina je v članku, objavljenem v reviji PLOS One, preučila področje zavržene hrane. Dognali so, da naj bi potrošniki zavrgli dvakrat več hrane, kot je ocenjeno. Široko uporabljene ocene zavržene hrane ne upoštevajo obnašanja in navad premožnejših, prav ti pa naj bi zapravili več denarja za nakup hrane in jo posledično tudi več zavrgli. 

Organizacija za prehrano in kmetijstvo Združenih narodov FAO je leta 2005 izdala poročilo, v katerem so ocenili, da je zavržene hrane za eno tretjino vse pridelane hrane na svetu. V tem kontekstu se zavržena hrana definira kot hrana, ki je primerna za človeško prehrano, a se je ne zaužije. Njihova metodologija pa v ocenjevanje ni vključila vedênja potrošnikov glede živilskih odpadkov, ampak le njihovo preskrbo s hrano.

S pomočjo uporabe modela človeškega metabolizma in podatkov iz poročila FAO so opredelili odnos med zavrženo hrano in premoženjem potrošnikov. Model jim je pomagal pri ustvarjanju mednarodnega nabora podatkov in oceni odpadkov na globalni ter nacionalni ravni. Podatke so sprva simulirali, šele kasneje pa modelirali.

Avtorji in avtorice so ugotovili, da ko posameznik porabi več kot 6 € na dan za nakup hrane, začne količina zavržene hrane močno naraščati. Količina zavržene hrane narašča z naraščajočo porabo denarja, čez nekaj časa pa se z višjo porabo denarja količina odpadkov stopnjuje počasneje.

Prav tako so ocenili, da je v poročilu FAO količina zavržene hrane prenizka. V poročilu za leto 2015 ocenjujejo, da je bilo zavržene hrane za energijsko vrednost 214 kilokalorij hrane na dan na prebivalca. Danes predstavljeni model španske raziskovalne skupine pa je za isto leto ocenil, da je bilo zavržene hrane za 527 kilokalorij na dan na prebivalca, kar je več kot dvakrat več.

Omenjena raziskava se opira na natančnost podatkov FAO, ki niso vedno popolni, saj v raziskave v nerazvitih državah ne vključujejo hrane, ki prihaja s samooskrbnih kmetij. Prav tako opozarjajo, da je potrebno upoštevati potrošnike, ki lahko povečajo količino odpadkov hrane, niso pa del premožnejšega dela prebivalstva.

Metodologija, uporabljena v raziskavi, bi lahko pomagala pri večjem svetovnem napredku pri zmanjšanju zavržene hrane.

Preveč hrane zavrže Jana.