Krila niso le modni dodatek

Aktualno-politična novica

Krila metuljev se ima zelo pogosto za toge, nežive strukture, ki jih žuželka uporablja le za letenje. Malo ljudi pa pomisli, da gre dejansko za zelo pomembne strukture, ki metuljem služijo tako za letenje kot za komunikacijo.  

 

V znanstveni reviji Nature Communications je bila nedavno objavljena raziskava o termoregulaciji kril metuljev osatnikov, malih repkarjev in belih kôs.

 

Odrasla krila metuljev so sestavljena iz membran, ki so pokrite z luskami. V njih najdemo kompleksne celične strukture, med katerimi so tudi čutilna vlakna ali senzile, s katerimi metulj lažje leti in zaznava nepravilnosti na krilih. Na površini kril pa se nahajajo tudi tako imenovane dišavne luske, s katerimi samec privabi samico k parjenju.

 

Živa tkiva po navadi zaradi vseh reakcij, ki v celicah potekajo, optimalno delujejo v nekem določenem temperaturnem območju. Pri občutljivosti osebka na temperaturo pa ima veliko vlogo sama velikost metulja. Manjši osebki namreč hitreje izgubljajo toploto in so posledično občutljivejši na temperaturna nihanja okolice. Ker so žuželke in njihova krila na splošno majhna in tanka, so še bolj občutljiva na nihanja kot na primer človek.

 

Rezultati raziskave so pokazali, da imajo krila zaradi svoje občutljivosti pomembno vlogo pri zaznavanju sončnega sevanja. V nasprotju z nami pa metulji ne zaznavajo le vidnega spektra sevanja, temveč tudi infrardeč ali toplotni spekter. To prepoznavanje sevanja pa jim omogoča veliko boljše prilagajanje na sevanje v okolju. 

 

Živa tkiva na krilih metuljev se na drastično povečanje temperature odzovejo z oddajanjem toplote v obliki sevanja. Tako lahko z merilcem toplotnega sevanja natančno pokažemo, kateri deli so živi in kateri ne. Živa tkiva namreč lahko odvajajo ogromne količine toplote in tako delno ohladijo tudi nežive dele krila. Neživa tkiva pa toplote ne morejo odvajati, zato se na merilcu toplotnega sevanja pokažejo kot toplejša. Ko so raziskovalci in raziskovalke segrevali celotna krila metuljev, so se posledično najbolj segreli predeli, kjer ni živih celic, najmanj so se pa segreli predeli, kjer so žive celice in je prisotna termoregulacija. 

 

Z metulji je za današnji Znanstveni britoff poletela vajenka Dora.

 

facebook twitter rss

 

Podprite kakovostne radijske vsebine tudi v koronski dobi, kliknite na

 

Prikaži Komentarje

Komentiraj

Plain text

  • No HTML tags allowed.
  • [[nid:123]] - Insert a node content
  • Samodejen prelom odstavkov in vrstic.
  • Spletni in e-mail naslovi bodo samodejno pretvorjeni v povezavo.

Z objavo komentarja potrjujete, da se strinjate s pravili komentiranja.