Manj je več?

Pozdravljene in pozdravljeni v novem tednu. Kljub pogosto slišanemu reku “manj je več” se ljudje pri spreminjanju idej, situacij ali predmetov pogosto nagibamo k dodajanju novih komponent. Tako ravnamo tudi takrat, ko obstaja možnost, da kaj odvzamemo. Znanstvena skupina z Univerze v Virginiji je poskušala odgovoriti na vprašanji, kdaj in zakaj ljudje izzive rešujemo s strategijo odštevanja komponent.

V raziskavi so udeleženke in udeleženci morali reševati množico nalog. Pri vseh sta bili možni dve strategiji reševanja izziva - dodajanje ali odvzemanje. Udeleženke in udeleženci so tako denimo pri eni izmed nalog morali spreminjati digitalni kvadratast vzorec. Avtorice in avtorji raziskave so pri tem vsak izvirni vzorec oblikovali tako, da bi bil z dodajanjem kvadratkov napačno preoblikovan, pravilno preoblikovan oziroma simetričen pa samo z odvzemanjem. Simetrijo so morali udeleženke in udeleženci doseči z najmanjšim možnim številom klikov računalniške miške.

Raziskovalna ekipa je med opravljanjem izziva sodelujočim podala namige, ki so jih opomnili, da so spremembe izvirnega objekta možne tudi z odvzemanjem komponent. Če jih na to strategijo nihče ni opozoril, so se udeleženke in udeleženci v manjšem deležu, natančneje v le enainštiridesetih odstotkih, odločili za odstranjevanje elementov. Ko pa se je v napotku za reševanje naloge znašel namig, se je delež zvišal na enainšestdeset procentov.

V drugem poskusu so udeleženkam in udeležencem dodali dodatno kognitivno obremenitev. Med reševanjem naloge z digitalnim kvadratastim vzorcem so morali biti pozorni še na naključne številke, prikazane na zaslonu. Vsakič ko so zagledali število pet, so na tipkovnici morali pritisniti črko f. Ta obremenitev je od njih zahtevala več energije in pozornosti, zaradi česar so odstranjevanje kvadratov v vzorcu uporabili redkeje. Namesto tega so se posluževali miselnih bližnjic, ki terjajo manj truda.

Raziskovalna skupina opozarja, da je za bolj posplošeno sklepanje o človeškem načinu spreminjanja značilnosti situacij, idej ali predmetov treba raziskati, kako to počnejo ljudje iz različnih okolij. Na nagnjenost, da pri reševanju nekega izziva uporabljamo odštevanje ali prištevanje komponent, namreč vplivajo denimo tudi družbene norme, estetske preference in značilnosti industrializacije nekega okolja.

Znanstveno novico je pripravila vajenka Dragana.

VIR: Gabrielle S. Adams, Benjamin A. Converse, Andrew H. Hales, Leidy E. Klotz. People systematically overlook subtractive changes. Nature, 2021; 592 (7853): 258 DOI: 10.1038/s41586-021-03380-y