Manj pragozdov, več metana

Oddaja
25. 11. 2020 - 7.05

V reviji ISME Mednarodnega združenja za mikrobno ekologijo je izšel članek o tem, da izsekavanje in požiganje Amazonskega pragozda in njegovo spreminjanje v živinorejske pašnike povečuje mikrobno proizvodnjo plina metana v zemlji. Metan je namreč zelo učinkovit toplogredni plin, saj saj ima v primerjavi s CO2 več kot 80-krat večji potencial za globalno segrevanje našega ozračja.

 

Raziskovalke in raziskovalci so postavili hipotezo, da so povečani izpusti metana na novonastalih pašnikih posledica zmanjšanega deleža metanotrofnih mikroorganizmov, torej tistih mikrobov, ki metan presnovijo oziroma oksidirajo v metanol. Biotski biogeokemični cikel metana je namreč v celoti v domeni dveh funkcionalnih skupin mikroorganizmov, izmed katerih že omenjeni metanotrofi metan presnavljajo v okolju neškodljive produkte. Obstaja pa še druga skupina mikroorganizmov z nasprotnim delovanjem, ki metan proizvajajo in jih zato imenujemo metanogeni. Od razmerja obeh funkcionalnih skupin je potem odvisno, ali določeno naravno okolje funkcionira kot ponor ali kot skladišče metana.

 

Pri preverjanju hipoteze, ali je razlog za povečanje količine metana v zemlji v zmanjšanem deležu metanotrofnih bakterij, so raziskovalke in raziskovalci v Amazoniji pobrali vzorce zemlje treh različnih tipov krajine: v pragozdu; v pašniku, kjer je nekoč stal pragozd; ter nazadnje še v tako imenovanem sekundarnem pragozdu, ki je z rastlinstvom prerasel pašnik.

 

Za določanje presnovne aktivnosti  mikroorganizmov, udeleženih v kroženju metana, so raziskovalke in raziskovalci uporabili tehniko DNA-SIP. V grobem gre pri tehniki DNA-SIP za označevanje vzorcev  s stabilnim izotopom ogljik-13, zaradi česar jih lahko kasneje razločimo od vzorcev iz narave, v katerih prevladuje lažji izotop ogljik-12, ki ima en nevtron manj. Prav tako pa tehnika DNA-SIP omogoča nadaljnje genomske analize vrstne sestave mikrobnih združb. Raziskovalna skupina je tako vzorce zemlje 7 mesecev inkubirala v tesno zaprtih steklenih loncih in jim dodajala ogljikove spojine z izotopom ogljika-13. Metanogeni so v presnovi uporabili izotopsko označeni CO2, metanotrofi pa izotopsko označeno ocetno kislino ali pa metan.

 

Aktivni mikroorganizmi so se tako med inkubacijo hranili z izotopsko označenimi viri ogljika-13. Tega so uporabili tudi za izgradnjo lastnih celičnih gradnikov, tudi za sintezo DNA. Prav vgradnja izotopa ogljik-13 v mikrobno DNA je bila namreč ključna za razločevanje metabolno aktivnih mikroorganizmov od neaktivnih. Raziskovalke in raziskovalci so nato iz vzorcev zemlje izolirali DNA in jo ločili na podlagi njene gostote – DNA, sestavljena pretežno iz izotopa ogljik-13, ima namreč en nevtron več in je zato težja od izotopa ogljik-12. Na ta način so lahko ugotovili, ali v določenem tipu krajine prevladujejo porabniki ali proizvajalci metana.

 

Rezultati so pokazali, da se je na novonastalih pašnikih povečalo število metanogenih arhej, torej tistih, ki proizvajajo metan, ter tudi, da se je znotraj njih povečal delež vrst iz rodu  Methanosarcina. Po drugi strani – in v nasprotju z začetno hipotezo – pa število metanotrofnih bakterij, torej tistih, ki metan porabljajo, ni zares upadlo v nobenem izmed tipov krajine. Do spremembe znotraj metanotrofnih združb je prišlo le na vrstni ravni na posameznih lokacijah.

 

Dobra novica pa je ugotovitev, da se je v območjih ponovno zaraslih pašnikov oziroma sekundarnih pragozdov zmanjšala aktivnost metanogenih mikroorganizmov na enako raven kot v primarnih pragozdovih. To pomeni, da morda še obstaja možnost, da z remediacijo prvotnih okolij ustavimo drvenje čez podnebni prepad, kar pa je možno le v primeru, da že končno enkrat ustavimo pogubno haranje kapitala.

 

facebook twitter rss

 

Podprite kakovostne radijske vsebine tudi v koronski dobi, kliknite na

 

Prikaži Komentarje

Komentiraj

Plain text

  • No HTML tags allowed.
  • [[nid:123]] - Insert a node content
  • Samodejen prelom odstavkov in vrstic.
  • Spletni in e-mail naslovi bodo samodejno pretvorjeni v povezavo.

Z objavo komentarja potrjujete, da se strinjate s pravili komentiranja.

randomness