Možno "skrivališče" kuge

Možno "skrivališče" kuge

Aktualno-politična novica
25. 1. 2018 - 7.05

 

Raziskovalci in raziskovalke iz Združenih držav Amerike so se v znanstvenem članku, objavljenem v reviji Emerging Infectious Diseases, spraševali, ali bi lahko bile amebe potencialni rezervoar bakterije Yersinia pestis v okolju.

Bakterija Yersinia pestis je človeku bolje poznana kot povzročiteljica kuge, ene izmed najbolj smrtonosnih bolezni v zgodovini. Preži na manjše živali, ki živijo na tleh, predvsem na glodalce. Žal vedno obstaja možnost, da se prenese tudi na ostale vretenčarje, vključno s človekom. Globalno v enem letu še vedno zaznamo okoli 650 primerov okužb. V razvitem svetu je najbolj pogosta v Združenih državah Amerike. Izbruhi kuge na posamičnih območjih se običajno pojavljajo po nekajletnem obdobju mirovanja.

Amebe so preprosti enocelični evkariontski mikroorganizmi. Nadvse razširjeni so v zemlji in v vodnih okoljih. Prostoživeče amebe se pojavljajo v dveh oblikah: kot trofozoiti, torej v aktivni, gibljivi obliki; in v obliki cist oziroma spor, ki se izoblikujejo v stresnih pogojih in predstavljajo mirujoče stanje.

Predhodne raziskave so odkrile mnogo dejavnikov, ki nakazujejo, da bi lahko bile prav amebe rezervoar več kot 250 patogenih bakterij, tudi za vrsto Yersinia pestis. S pojmom rezervoar poimenujemo organizem, v katerem se patogen mikroorganizem zadržuje in pomnožuje. Rezervoar pozneje služi kot vir, po katerem se okužba prenaša na druge organizme. Poleg tega se izbruhi kuge pogosto pojavijo po obdobju padavin, kar bi lahko bila posledica pretvorbe amebnih cist z vsebujočimi bakterijami nazaj v aktivno amebno obliko. Amebe se prehranjujejo na podoben način kot makrofagi. Makrofagi so celice imunskega sistema sesalcev, ki zajemajo bakterije in jih uničujejo, ampak so bakterije iz rodu Yersinia pestis po ujetju sposobne pobegniti. Podobno se obnašajo tudi v amebah, v katerih lahko preživijo celo do 5 dni.

V opisani raziskavi so znanstveniki iz travišča v zvezni državi Kolorado, kjer so predhodno že potrdili izbruhe kuge, iz zemlje v brlogih prerijskih psov izolirali več vrst ameb. Nato so se lotili gojenja različnih vrst ameb v prisotnosti bakterije Yersinia pestis in spremljali preživetje bakterij po tem, ko so jih amebe pojedle. Bakterije kuge so več kot 48 ur preživele le v amebi vrste Dictyostelium discoideum; v ostalih vrstah ameb pa manj kot 24 ur. Bakterijske vrste, ki nimajo obrambnih sistemov proti napadanju ameb, so običajno – potem ko jih ameba zaužije – uničene prej kot v eni uri.

Rezultati raziskave so pokazali, da se okoljske amebe in bakterija Yersinia pestis sočasno pojavljajo na istih območjih. Amebe bi lahko bile rezervoar bakterij, povzročiteljic kuge v okolju, vendar bo v prihodnosti vseeno treba pridobiti več dokazov, da do opisanih povezav med amebami in tovrstnimi bakterijami res prihaja tudi v naravnem okolju.

V kužna območja se je podala vajenka Nataša.

 

facebook twitter rss

 

Podprite kakovostne radijske vsebine tudi v koronski dobi, kliknite na

 

Prikaži Komentarje

Komentiraj

Plain text

  • No HTML tags allowed.
  • Spletni in e-mail naslovi bodo samodejno pretvorjeni v povezavo.
  • Samodejen prelom odstavkov in vrstic.

Z objavo komentarja potrjujete, da se strinjate s pravili komentiranja.

randomness