Nalezljiv rak

Aktualno-politična novica
14. 12. 2020 - 7.05

Tasmanski vragi, vrečarji, naj bi bili na hitri poti do izumrtja. Njihove vrste je namreč zdesetkal nalezljiv tip obraznega tumorja, ki se je po populaciji širil z ugrizi. Nedavna raziskava pa kaže, da je ta tip raka morda med populacijami tasmanskih vragov postal endemičen in tako ne bo vodil v popolno izumrtje vrste. 

Obrazne tumorje tasmanskih vragov povzroči agresiven, nevirusni nalezljiv rak. Najverjetneje se širi z ugrizi ali zaužitjem okuženih celic poginule živali, ali pa pride do okužbe pri delitvi hrane. Gre za prenos tujih tumornih celic med posameznimi osebki. Smrtnost je 12 do 18 mesecev po stiku z rakom 100-odstotna, bolezen pa je v zadnjih štiridesetih letih prizadela do 95 odstotkov populacije. Obrazni rak so raziskovalci in raziskovalke odkrili leta 1996, ko se je tudi najbolj hitro širil po populaciji. Njegovo reprodukcijsko število so takrat ocenili na 3,5.

Da bi raziskovalna skupina bolj podrobno razumela, kaj se dogaja v populacijah tasmanskega vraga, se je poslužila metod filodinamike. Ta raziskuje, kako se obnašajo epidemiološki, imunološki in evolucijski procesi ter kako prispevajo k virusni filogenetiki. S tem pa so lahko spremljali dinamiko širjenja nalezljive bolezni in tudi njeno genetsko variacijo.  

V raziskavi so pregledali več kot 11.000 genov iz genomu obraznih tumorjev. Odkrili so 28 genov, ki so bili dovolj raznoliki in so se konstantno spreminjali, da so lahko preko njih spremljali evolucijske spremembe in jih razdelili po njihovem filogenetskem izvoru. S primerjavo teh 28 genov so določili časovni izvor obraznega tumorja nekje med leti 1977 in 1987. Od takrat se bolezen širi po Tasmaniji. Na podlagi filodinamike obraznega tumorja so določili nizko reprodukcijsko število v času izvora samega tumorja, to pa se je v devetdesetih letih zvišalo na 3,5. Po podatkih izgleda, da se je reprodukcijsko število sedaj zmanjšalo in se stabiliziralo na okoli 1. Obrazni tumor pa s tem v populaciji tasmanskih vragov verjetno postaja endemičen. 

Če to drži, lahko pričakujemo, da bo prišlo do soobstoja obraznega tumorja in tasmanskih vragov. Populacije tasmanskih vragov bi si tako lahko opomogle in preživele. 

Pesti za obstoj tasmanskih vragov drži Zarja.

facebook twitter rss

Prazen radio ne stoji pokonci! Podpri RŠ in omogoči produkcijo alternativnih, kritičnih in neodvisnih vsebin.

Prikaži Komentarje

Komentiraj

Plain text

  • No HTML tags allowed.
  • [[nid:123]] - Insert a node content
  • Samodejen prelom odstavkov in vrstic.
  • Spletni in e-mail naslovi bodo samodejno pretvorjeni v povezavo.

Z objavo komentarja potrjujete, da se strinjate s pravili komentiranja.

randomness