Ne pozabimo na rastlinske viruse

Po Evropi se ne širi le človeku patogeni virus SARS-CoV-02, temveč tudi patogeni virus rjave grbančavosti plodov paradižnika, ki napada predvsem rastline iz družine Solanaceae oziroma razhudnikovke – predvsem paradižnike in paprike, po nekaterih podatkih tudi jajčevce.

Če naredimo zelo grobo analogijo - tako kot denimo epidemiologi spremljajo prisotnost in interakcijo različnih sevov virusa gripe pri divjih živalih, ki predstavljajo rezervoar virusa - pticah, svinjah, netopirjih - je treba v primeru rastlin spremljati prisotnost virusov v vodnih rezervoarjih. Patogeni virusi namreč vplivajo na ekosisteme in agrikulturno proizvodnjo hrane.

V raziskavi, ki je pred dobrim mesecem izšla v reviji Water Research, so raziskovalke in raziskovalca z Nacionalnega inštituta za biologijo v Ljubljani preučili prisotnost virusnih delcev in njihovo infektivnost v odpadnih vodah centralne čistilne naprave Domžale - Kamnik. Namen čistilnih naprav je namreč čiščenje odplak s fizičnimi, kemijskimi in biološkimi postopki, da se zmanjša onesnaženje okoljskih voda. Predelane odpadne vode se lahko nato uporabi denimo za zalivanje rastlin.

Raziskovalna skupina je najprej odvzela vzorce odpadne vode in z metagenomskim pristopom, torej z analizo celokupnega genetskega materiala, prisotnega v okoljskem vzorcu, zaznala 47 različnih vrst patogenih rastlinskih virusov. V vzorcih je bila prvič v Sloveniji zaznana prisotnost porajajočega se rastlinskega patogena, že omenjenega virusa rjave grbančavosti plodov paradižnika. Izbruh tega na poljih in pri pridelovalcih na srečo še ni bil potrjen. Zaznani so bili sicer tudi drugi patogeni virusi iz rodu Tobamovirus, ki imajo stabilne in toplotno odporne virusne delce. Med njimi so denimo virus blage lisavosti paprike, virus mozaika paradižnika ter virus blagega zelenega mozaika tobaka.

V drugem delu raziskave so se raziskovalke in raziskovalca osredotočili na sposobnost virusov, da okužijo rastline. Zanimalo jih je namreč, ali virusni delci v vodi po postopkih čistilne naprave ohranijo infektivnost in se prenesejo v novo okolje. V ta namen so izvedli tako imenovani biološki test infektivnosti, v katerem so rastline tobaka mehansko, torej z brisanjem listov, okužili z različnimi vzorci vtoka in iztoka odpadne vode iz čistilne naprave Domžale - Kamnik. 

Pri prvem poskusu, pri katerem so tobak okužili z odpadno vodo, ni prišlo do razvoja bolezni. V naslednjem poskusu, ki je potekal 4 tedne, pa so tobak okužili z vzorci, v katerih so viruse v odpadni vodi koncentrirali. Rastline tobaka so po okuževanju s koncentriranimi vzorci vode razvile bolezenske znake, kot so nižja rast, lisavost, kodranje in nekroza listov. Na ta način je raziskovalna skupina pokazala, da rastlinski virusi, natančneje tobamovirusi, ohranijo infektivnost v odpadni vodi celo po prehodu čistilne naprave, katere iztok se izliva direktno v Kamniško Bistrico. To je predvsem problematično, kadar se okoljske vode, v katere se izlivajo iztoki čistilnih naprav ali same odpadne vode, uporabljajo za zalivanje rastlin.

Predelanim odpadnim vodam ne zaupa Teja.

vir: https://www.sciencedirect.com/science/article/pii/S0043135420301640