Ne prodajaj kožuha, dokler medved še v brlogu spi

Venska tromboza je stanje, ko krvni strdek zapre žilo in prepreči pretok krvi. To lahko tako pri človeku kot pri drugih sesalcih privede do pljučne embolije in smrti. Med pogostejšimi vzroki zamašitve žile s krvnim strdkom je dolgotrajna imobilizacija, ki je pri ljudeh lahko posledica debelosti ali dolgotrajnega zdravljenja poškodbe. Skupina raziskovalcev iz Nemčije, Švedske, Norveške in Združenega kraljestva je preučevala mehanizme, ki pri rjavem medvedu v štiri- do sedemmesečnem obdobju hibernacije preprečujejo čezmerno strjevanje krvi.

Raziskovalke in raziskovalci so se prikradli v brloge trinajstih mladih medvedov ter jim med zimskim počitkom vzeli kri za analizo. Nekaj mesecev kasneje so vzorce krvi pridobili še enkrat, in sicer ko so se ti medvedi prebudili iz zimskega spanca in se začeli aktivno gibati po gozdu. Raziskovalna skupina je ugotovila, da se med hibernacijo medvedja kri strjuje počasneje, kljub dehidriranosti in nižji telesni temperaturi, ki sicer lahko povečujeta koagulacijo krvi. Hkrati v krvi medvedov niso potrdili višjih koncentracij koagulacijskih faktorjev in s koagulacijo povezanih plazemskih proteinov, ki sicer vplivajo na strjevanje krvi. Se je pa v krvi spečih medvedov pojavila izrazito nižja koncentracija stresnega proteina, ki so ga raziskovalci sprva povezovali predvsem s toplotnim stresom.

Ko so raziskovalci in raziskovalke s pretočno citometrijo preučevali vpliv stresnega proteina na koagulacijo krvi, so ugotovili, da vpliva na tvorbo nevtrofilnih ekstracelularnih pasti. Te so pomembne predvsem ob aktivaciji prirojenega imunskega odziva in nastanejo tako, da se nevtrofilci, vrsta belih krvničk, razpočijo in v okolje sprostijo svojo DNK. To ustvari mrežo, v katero se ob okužbi ujamejo mikrobi. V tako past se lahko ujamejo tudi druge krvne celice, kar lahko privede do tvorbe krvnih skupkov. Ker je v krvi medvedov med zimskim spanjem manj stresnega proteina, se tvori tudi manj krvnih skupkov.

Glede na izsledke raziskovalne skupine bi lahko v prihodnosti paciente in pacientke, ki so dalj časa imobilizirani, pred vensko trombozo zavarovali z uravnavanjem krvne koncentracije stresnega proteina. Do takrat bo sicer treba razvozlati še molekularne mehanizme, ki povezujejo koagulacijo krvi in raven stresnega proteina v krvi. Da bi lahko spoznanja uporabili v humani medicini, pa bo treba opraviti dodatne študije, sicer si lahko naredimo medvedjo uslugo.

Brez venske tromboze se je danes prebudil Tim.

Vir fotografije:  "Brown Bear having fun, rolling in the grass on his back with paws up" by Beverly & Pack is licensed under CC BY 2.0 .