Nič več skrite školjke

Invazivne tujerodne vrste imajo velik vpliv na ekološko strukturo okolja,  vpliv pa je viden vse od celotnega ekosistema pa do gena. Zato je za upravljanje z invazivnimi tujerodnimi vrstami ključnega pomena dovolj hitra zaznava novih vrst v okolju. Ameriški znanstveniki so v nedavno objavljeni raziskavi razkrili, kako je mogoče s pomočjo okoljske DNA hitreje odkriti pojavljanje tujerodnih vrst v celinskih vodah. Raziskava je zelo pomembna pri upravljanju z invazivnimi organizmi, saj se med nekaterimi ameriškimi jezeri širi azijska vrsta školjke sladkovodne bisernice, strokovno imenovane Corbicula fluminea.

Okoljska DNA oziroma environmental DNA krajše eDNA predstavlja genetski material, izoliran iz večjega okoljskega vzorca, kot sta na primer zemlja ali voda. Tako lahko na podlagi okoljskega vzorca s tehnologijo za sekvencioniranje DNA ugotavljamo prisotnost organizmov v okolju tudi, če je teh v določenem okolju malo. Metoda se tako že uporablja za iskanje prisotnosti redkih kot tudi tujerodnih, potencialno invazivnih vrst.

V raziskavi so znanstveniki in znanstvenice skušali s pomočjo eDNA potrditi prisotnost sladkovodne bisernice. Gre za školjko, ki je avtohtona na območju Kitajske, Koreje in jugovzhodne Rusije, kot tujerodna pa je bila prenesena v severno Ameriko in Evropo. Kot invazivna je vrsta v celinskih vodah problematična predvsem zato, ker s svojo prisotnostjo predstavlja velik delež biomase, povzroča pa spremembo pretoka organskih snovi v okolju ter zmanjša količino fitoplanktona v jezerih.

Raziskava eDNA školjke je potekala na enajstih jezerih v severni Ameriki, od katerih se v štirih školjka že pojavlja. Tako so v štirih jezerih na podlagi analize okoljske DNA potrdili prisotnost školjke sladkovodne biserke. V ostalih sedmih jezerih, kjer naj se ta ne bi pojavljala, pa njene prisotnosti na podlagi eDNA niso potrdili. Nadalje so v jezerih s prisotno školjko skušali ugotoviti še, ali je na podlagi eDNA mogoče ugotoviti njihovo razporeditev v jezeru. Tudi v tem primeru se je izkazalo, da je testiranje prisotnosti školjk na podlagi okoljske DNA učinkovito.

eDNA se je tako izkazala za učinkovito orodje pri zaznavanju prisotnosti invazivnih tujerodnih vrst v celinskih vodah. Metoda bi bila potencialno uporabna tudi za zaznavanje prisotnosti invazivne zebraste školjke, ki je bila opažena tudi v nekaterih slovenskih jezerih.