No pasaran sekanju gozdov

Oddaja
11. 4. 2022 - 8.05

Raziskovalna skupina iz ZDA in Kolumbije je konec marca v reviji Frontiers in forest and global change poročala, kakšen je vpliv biofizikalnih mehanizmov gozdov na podnebje. Namen raziskave je bil ugotoviti celokupen vpliv deforestacije tako glede na biofizikalne vplive kot tudi biokemijske analize izpusta ali shranjevanja CO2.

 

Analiza vpliva na podnebne spremembe, ki ga imajo gozdovi oziroma njihov posek, se večinoma osredotoča na biokemijske dejavnike, specifično na to, koliko pripomorejo k odstranjevanju CO2 iz ozračja. Raziskovalno skupino pa je v pričujoči raziskavi zanimalo, koliko k omejevanju obsega podnebnih sprememb pripomorejo tudi biofizikalni dejavniki gozdov. Raziskovalke in raziskovalci so prečesali pretekle raziskave s tega področja in se osredotočili na tri biofizikalne dejavnike gozdov: ogrevajoči vpliv albéda ter ohlajajoča vpliva evapotranspiracije in gostote krošenj. Albédo oziroma odbojnost sončnega sevanja je v primeru gozdov majhna, saj rastline veliko svetlobe – predvsem vidno in ultravijolično – absorbirajo za namen fotosinteze. Tako manjši odboj pomeni večjo absorbcijo sončnega sevanja, kar prispeva k lokalnemu segrevanju površja. 

Ko posekamo pragozdove, se aktivirajo metanogenci
 / 25. 11. 2020

 

Po drugi strani evapotranspiracija oziroma izhlapevanje vode omogoči, da se latentna toplota z vodo iz tal preko korenin in listov prenese v ozračje. Gostota drevesnih krošenj učinek evapotranspiracije še okrepi, saj odvrača toploto in vodno paro stran od tal. Posledično se voda v zraku kondenzira, ozračje se segreje in tvorijo se deževni oblaki, ki tudi povečajo odboj svetlobe in prav tako prispevajo k ohlajanju območja. Poleg tega so gozdovi vir hlapnih organskih snovi, ki v ozračju nadalje regulirajo sekundarne organske aerosole – odbojne delce, ki delujejo tudi kot jedra za nastanek oblakov.

 

Vpliv omenjenih biofizikalnih dejavnikov gozdov pa je pogojen z zemljepisno širino, na kateri se ti nahajajo. V tropskem območju deževnega gozda je namreč več sončnega sevanja in večja količina vlage kot v boreálnih ali gozdovih zmernega pasu. Več sevanja pomeni več energije za evapotranspiracijo. Iz raziskav izhaja, da evapotranspiracija in gosto rastlinje v tropih pretehta nad ogrevajočim efektom albéda in na ta način predvsem ohlaja lokalna tla. Iz tega razloga izsekavanje tropskih gozdov poleg biokemijskega sproščanja CO2 iz posekane biomase močno prispeva k segrevanju tudi po biofizikalni plati.

 

Po drugi strani gozdovi severneje ali južneje od ekvatorja prejmejo sončno sevanje sezonsko, kar pomeni manj energije za pogon evapotranspiracije in seveda sezonsko ozelenitev rastlin. Tako gozdovi, ki ležijo na več kot 30 stopinj zemljepisne širine zaradi prevladujočega efekta albéda pripomorejo k segrevanju ozračja. To je v skladu z njihovo ekosistemsko funkcijo – bolj kot se bližamo póloma, bolj pomembni so gozdovi za uravnavanje temperature površja, saj blažijo vpliv tako visokih temperatur in suše kot tudi ekstremni mraz. Poleg tega izračuni kažejo, da bi deforestacija zmernih in boreálnih gozdov v končni fazi rezultirala v segrevanju, saj bi se iz posekane biomase sprostilo več CO2, kot bi bil pričakovan ohladitveni efekt na podnebje.

O producijski stopnji metana pri morskih travnikih v Sredozemlju
 / 17. 2. 2022

 

Biofizikalne vplive gozdov je težko izmeriti na globalni ravni, vsekakor pa je raziskava pokazala, da imajo ti dejavniki odločilno vlogo pri zagotavljanju lokalnih pogojev za uspevanje življenja. Kot del ekosistema gozdovi uravnotežijo dnevne temperaturne ekstreme in prispevajo k ohranjanju biodiverzitete, zaradi globokega koreninskega sistema omogočajo kroženje vode v okolju ter varujejo pred erozijo in poplavami. Glede prihodnosti je jasno, da bodo podnebne spremembe vplivale tudi na biofizikalne dejavnike gozdov. Zaradi višjih koncentracij CO2 bodo rastline postale še večji ponor CO2, hkrati pa bodo naraščajoče temperature pomenile več požarov in večji razmah rastlinskih patogenov. 

 

Raziskovalna skupina zaključi, da je za razumevanje vpliva gozdov na podnebje poleg biokemijskih izpustov oziroma skladiščenja CO2 nujno potrebno začeti upoštevati in tudi bolje raziskati biofizikalne vplive gozdov.

 

Slika: Hayami Gyoshu - New Leaves, Adachi Museum of Art, Public domain, via Wikimedia Commons

 

facebook twitter rss

 

Prazen radio ne stoji pokonci! Podpri RŠ in omogoči produkcijo alternativnih, kritičnih in neodvisnih vsebin.

 

Prikaži Komentarje

Komentiraj

Plain text

  • No HTML tags allowed.
  • [[nid:123]] - Insert a node content
  • Samodejen prelom odstavkov in vrstic.
  • Spletni in e-mail naslovi bodo samodejno pretvorjeni v povezavo.

Z objavo komentarja potrjujete, da se strinjate s pravili komentiranja.

randomness