novi gozdovi

Čeprav krčenje gozdov še vedno predstavlja ogromno grožnjo svetovnim ekosistemom, se v nekaterih državah sveta pojavlja obraten trend širjenja površin, poraslih z gozdom. Ena izmed možnih razlag za to zelenenje nekaterih delov našega planeta je povezana z višanjem koncentracij ogljikovega dioksida. Povišane količine tega plina, ki ga vse zelene rastline s pridom izkoriščajo v procesu fotosinteze, namreč pozitivno vplivajo na njihovo rast in razvoj.

Spletna revija PLOS one je včeraj objavila zanimivo raziskavo, ki omenjeni trend poskuša razložiti na nekoliko drugačen način. V tej študiji so finski znanstveniki in znanstvenice vzpostavili povezavo med širjenjem gozdov ter povprečnim osebnim dohodkom.

Iz te na prvi pogled nenavadne povezave so ugotovili, da bolj zelene postajajo predvsem evropske in severnoameriške države. Torej tiste z visokim osebnim dohodkom. Medtem pa se površina gozda vsakoletno manjša v Južni Ameriki ter Afriki. Med obema skrajnostma najdemo azijske države, kot sta Kitajska in Indija, kjer se gozdovi sicer širijo, vendar počasneje kot na zahodu.

Vpliv osebnega dohodka na površino gozda je moč razložiti predvsem prek gospodarskega razvoja določene države. V manj razvitih državah se večina prebivalstva ukvarja s kmetijstvom in tako je velik del ozemlja namenjen pridelavi hrane. S tehnološkim razvojem kmetijstvo postaja vse učinkovitejše. Gospodarske panoge pa prehajajo iz primarnih v sekundarne ter terciarne. Velik delež prebivalstva se tako v želji po boljšem življenju preseli v mesta. Vse skupaj spremlja tudi povišanje uvoza osnovnih surovin iz drugih držav. Izpraznjena kmetijska območja ostanejo prepuščena naravnemu razvoju in prerase jih gozd.

Kljub temu da širjenje gozdov predstavlja pozitiven trend za našo prihodnost, izgleda, da se ta pojavlja le v bolj privilegiranih delih sveta. Še huje pa je, da nove gozdne površine ene države lahko pomenijo krčenje tega ekosistema v neki drugi, gospodarsko manj uspešni državi.

Nove gozdove je iskal Gregor