Pes, mačka, kri

Današnje jutro začenjamo s primerom transfuzije pasje krvi v mačko. Na Kliniki za male živali Veterinarske fakultete Univerze v Liegeu so operirali mačko, transfuzijsko kri pa so odvzeli psu. Spoiler alert: mačka je preživela. Obravnavo primera so objavili v reviji Frontiers in Veterinary Science.

Kot pri ljudeh moramo za transfuzijo tudi pri mačkah najprej ugotoviti skladnost krvne skupine. Ta je lahko A, B ali AB. Če se transfuzija opravlja z neprimerno krvno skupino, pride do hemolize oziroma propadanja rdečih krvničk. Pri transfuziji pa krvne skupine niso edina težava, pozoren je treba biti na tudi na druge snovi v krvi, ki bi lahko povzročila hemolizo. Za transfuzijo je najboljša rešitev avtotransfuzija. To pomeni, da se za transfuzijo uporabi že vnaprej odvzeto kri iste mačke.

Obstaja pa še tako imenovana ksenotransfuzija, ki je prenos krvi iz ene živalske vrste v drugo. Nekatere raziskave opisujejo uspešno ksenotransfuzijo pasje krvi v mačke. Te naj namreč ne bi imele protiteles proti pasjim rdečim krvničkam ali pa naj ta vsaj ne bi bila pretirano močna. Vendar obstajajo tudi primeri, pri katerih je zaradi takšne transfuzije prišlo do hemolize oziroma razpada rdečih krvničk, kar sicer še vedno ni bilo smrtno. Po štirih dneh se mačkam ne sme ponovno dajati pasje krvi za transfuzijo, saj to povzroči šok in pogin.

13-mesečna mačka je imela načrtovano operacijo, pri kateri so ji zaprli ductus arteriosus. To je krvna žila, ki povezuje pljučno arterijo z aorto. Pred rojstvom je za plod izrednega pomena, po rojstvu pa se navadno zapre. Ker se pri tej mački žila ni zaprla, je potrebovala operacijo. Takšne operacije pa velikokrat spremljajo zapleti, med katerimi je najpogostejša krvavitev. Ker je mačka začela krvaveti in je bila na robu smrti, so ji kot zadnjo možnost dali transfuzijo pasje krvi.

Negativne posledice dane transfuzije bi se lahko pokazale šele sedmi dan po operaciji, vendar so na željo lastnika mačko vseeno odpustili domov že tretji dan po operaciji. Ob odhodu z veterinarske klinike ni kazala znakov razpada krvi oziroma hemolize. Prvi in drugi mesec po operaciji je prišla na kontrolni pregled, kjer prav tako ni kazala znakov hemolize in anemije oziroma manjšega števila rdečih krvničk v krvi.

Primer je pokazal, da je transfuzija pasje krvi za mačke možnost, ki se je veterinarji in veterinarke lahko poslužijo, kadar nimajo nobene druge izbire.

Ksenotransfuzije na sebi vseeno ne bi izvedla Živa.