Peteršilj za možgančke

Pri razvoju otrok z Downovim sindromom lahko že zelo zgodaj v nosečnosti opazimo značilne razlike v razvoju možganov. Downov sindrom je posledica nepravilnega razporejanja kromosomov med delitvijo celic. Običajno sta namreč prisotni dve kopiji kromosoma 21, pri Downovem sindromu pa pride do dodatne kopije tega kromosoma. Ta pojav imenujemo trisomija 21. Do sedaj so bile zaradi varnostnih pomislekov vse predklinične in klinične študije Downovega sindroma izvedene na odraslih mišjih modelih ali odraslih ljudeh. Raziskovalna skupina iz ustanove National Human Genome Research Institute pa se je odločila za drugačen pristop. V svoji študiji, ki so jo objavili v reviji The American Journal of Human Genetic, so uporabili breje miške s plodom s karakteristikami Downovega sindroma. Spraševali so se, ali lahko z dodajanjem spojine apigenin v prehrano mišk vplivajo na razvoj možganov ter kognitivnih in spominskih lastnosti pri Downovem sindromu.

Intelektualne in razvojne motnje možganov, ki spremljajo Downov sindrom, naj bi bile posledica manjše rasti možganov zaradi povečanega vnetja v plodovih možganih. Predhodne študije so pokazale, da ima spojina apigenin močno antioksidativno aktivnost, ki zmanjšuje vnetja. Gre za zelo pozitivno lastnost, ki lahko pripomore k preprečevanju Downovega sindroma. Spojino apigenin naravno najdemo v rastlinah, kot so peteršilj, poprova meta ter agrumi, hkrati pa ni znano, da bi imel kakršnekoli toksične učinke. Tako je njegova uporaba varna tako za mati kot za plod.

Raziskovalna skupina je brejim mišim s plodom z značilnostmi Downovega sindroma dodajala apigenin v običajno dieto. Prehransko dopolnjena dieta je imela na potomcih učinek močnega izboljšanja v razvoju možganov ter spomina v primerjavi s potomci miši z Downovim sindromov, katerih matere niso bile hranjene z apigeninom. Izboljšanje se je bistveno bolj pokazalo pri moških osebkih. 

Spojina apigenin se je tako pokazala kot dober kandidat za prenatalno zdravljenje Downovega sindroma. S takšnim zdravljenjem bi lahko že veliko prej, in sicer že v zgodnji nosečnosti, skušali izboljšati razvoj možganov. Tako bi posledično izboljšali tudi kognitivni razvoj sposobnosti oseb z Downovim sindromom.

Juho z veliko peteršilja bo pojedla Iza.